>ko smo se ziveli v celju (do konca moje srednje sole) smo skoraj vsako soboto zjutraj sli na trznico.
zenske smo se sle guzvat med stante po zelenjavo in sadje, (takrat se) edini moski clan druzine pa po bucnce in do prvega kafica prebrat sobotno delo. lov za zelenjavo in sadjem mi nikoli ni bil najbolj razumljiv, ta sobota ni bila nobena izjema. cene so vsepovsod priblizno iste, produkti tudi, a vseeno smo skoraj vedno dali skoz vseeeee stante, samo zato da smo se na koncu vrnal do prvega stanta. “tu imajo najboljse.” ce ves, da imajo tu najboljse, ce vsak teden tu kupimo, zakaj se potem najprej guzvamo pol ure med ostalimi obiskovalci? na to vprasanje nikol ne bom dobla odgovora.

ta vikend sem spet bila na stajerskem (novi clan druzine se sicer se malo pusti cakat, a balona zanjga ze imam!) in ker se mi je celo dalo vstat v soboto, sem sla zraven na trznico. koncno sem si tudi ogledala “novo” trznico.
prenovljena je bila leta 2009 in ce se mene vprasa, cisto zgreseno. tako po izgledu kot funkcionalnosti.
se vedno vsi prodajalci (za svoje prodajno mesto, ki je siroko mal vec kot pol metra, tako da mora vecina najet vec kot eno mesto) nimajo strehe nad glavo, vcasih zlozljive lesene mize so sedaj veliko prenizki betonski pulti (mora bit uzitek prodajat pozimi, ko je beton mrzl), dodanih je se par zeleznih kock za prodajo pokvarljivih zivil (sir, mleko, meso, itd), in – ker jih prej izgleda sploh ni bilo dovolj – par kaficev.
bonus: vse to na isti povrsini kot prej.

behold, najgrsa trznica slovenije.