>se spomnete takrat, ko sem šla na pošto? no, s portugalsko pošto jst še do danes nisem imela dobre izkušnje, tako da je zelo easy se pritožvat čez njihove usluge (auf ingliš services, ne najdem slovenske besede v moji kristalno čisti glavi). ko smo že pri moji glavi, danes se grem spet zabrit. yay. yahoo. doing the happy dance.
but i digress.
torej, prejšn tedn sem dobila 3 priporočena pisma. dve sem že prevzela, bili sta identični. ne vem točno kdaj, ampak dolg nazaj sem se (izgleda) registrirala pri via ctt. moja pošta v digitalnem formatu. now that i think about it, niam pojma kaj to naj bi blo, bolj kot berem na njihovi strani manj mi je jasno, in res ne vem zakaj bi jst to lahka uporabljala. tak da, na pošto sem prejšn tedn šla dvakrat brezveze.
v petek spet dobila priporočeno pošiljko, me ni blo doma, ampak me je čakal tisti velki rdeči ceglc, kjer je pisal, da lahko mojo velecenjeno pošiljko prevzamem v pondelk. torej, danes. itaq sem imela za danes zjutri neke plane, zato sem se spravla iz postelje ob 11h. ko sem na stopnicah na poti do vhoda (v mojem primeru izhoda) pozvoni poštar. dvakrat. pošta zame. morem prinest mojo BI – torej, neki dokument, da sem jaz res jaz. izgleda ni dost, da mu zagotovim s častno skavtsko, da sem jaz res jaz. pridem dol, spet vidim oni rdeči ceglc (vse od pošte je izgleda rdeče) in se mi že bliska pred očmi. še tretjič dobim eno in isto stvar? pa saj niste resni! podpišem parkrat, pustim inicialke še na njegovem čelu, odprem, vidim besede, ki jih znam že skoro na pamet, vržem v smeti kar pred poštarjem. mislim, da mu ni bilo veliko jasno. grem h kolegici, poberem dežnik (med pitjem tistega špukca kofeja pri njej se je uscalo, kot da bo spet konec sveta) in šibam prevzet ono pošiljko od petka. vzamem številko (ja, te številke imajo povsod, a nisem dost nazorno opisala prejšnič?), pridem na vrsto takoj, vidim oni rdeči ceglc in se mi spipa. “kam lahka pokličem, da mi boste nehal pošiljat ta papir?? ne da se mi vsak drug dan jet na pošto in prevzemat eno in isto stvar! ljubim portugal, ljubim vašo pošto, še tebe mam rada pa te prvič vidim! ampak če bom mogla še enkrat sem pridet po tale pof*kan papir se mi bo sčef*kalo!” …. v resnici sem se ji prelepo in pocukrano zahval’la, v glavi že updejtala urnik kako delajo te žene ob pondelkih (manjkata mi samo še torek in sreda) in zapustila pošto predn bi res kakšno zinla.