danes sem na vsaj petih razlicnih blogih prebrala poste o breakupu. ali se je slo o trenutnem locitvenem postopku, top deset nasvetih kako najhitreje preboleti breakup, ali preprosto o bivsih puncah/tipih. (izgleda se koncujejo poletne romance.)
o breakupu trenutno nocem razmisljat, zato gremo raje na zacetek. na tisti trenutek, ko se je vse zacelo. na tisti prvi poljub.
in doloceni nam se vedno, totalno nehote, zvabijo nasmeh na obraz.
bila je tista, ki je prisla iz ljubljane v maribor. extra zame! se preden sma se predstavli druga drugi sem vedla, da bo zanimivo. in tolko kot je bila na vrhu lestvice fizicne privlacnosti, poljubljanje ni bil njen plus. vsaj ne za moj okus. z mnogo (mnogo mnogo) vaje sem jo v parih dneh pretrenirala na meni sprejemljive aktivnosti njenega jezika (obljubim, da z mojimi mandeljni ni blo nic narobe.).
ko je cez par mesecev bilo vsega konec sem lahko z vzdignjeno glavo sla po lezbicni sceni ljubljane, ker, halo?! to sem jo jst naucila!
potem je prisla tista, ki si je najin prvi poljub hotela tako zelo fejst kot jst, ampak za zivo glavo ne bi bila naredla prvega koraka. dvomim, da bom kdaj pozabila tisti njen “a spet ne bos nic naredla?” izdih, ko me je ze n-tic pripeljala pred blok, kjer sma potem ob butastih temah zapravljale cas, ker ne ena ne druga ni hotela popustit, in ko je men koncno le dosadilo sem se pac poslovila in izstopla iz avta.
do njenega izdiha. seveda je potem bilo nujno potrebno se vsedet nazaj v avto in ji dokazat nasprotno.
cisto prvega poljuba z njo se ne spomnim (alkohol?), a spomnim se prvega par mucnih mesecev kasneje, ko sma koncno spet bile v istem prostoru. sedela je na tleh v moji sobi, kao iskala nekaj po potovalki, a v resnici samo prelagala stvari iz nervoze. gledala sem jo s postelje, par metrov stran. ni bilo dolgo, ko sem po vseh stirih odplazla do nje.
potem sma sle na koncert z mojo takratno punco, ki je cel cas koncerta hotela zelo intenzivno markirat svoj teritorij.
bilo je veliko prevec tistih “prvih” katerih se ne spomnim, pa ce je zivljenje odvisno od tega. imena, situacije, zmeda v glavi, nepomembnost. samo da je minil cas med eno, ki mi je nekaj pomenila, do druge, ki mi se bo. obljubim, da tudi jaz njim nisem ostala v spominu, in prav je tako.
in zadnji prvi, ki me se vedno zmrazi.
zadnje dni se mi dozdeva, da ga podozivljam prevec pogosto.