>ja, ja, končno se je zgodilo: sostanovalca sta odšla na potep in jaz sem imela stanovanje čisto za sebe.

.
.
u, pa res, dajmo uvedit “kaj poslušam, kopišem post” rubriko. zakaj? za foro 🙂
elcho – lazy summer days (cafe del mar, vol 12)
.
.

torej, šla sta in prideta šele danes zvečer. če se ne motim. nekok je zelo redko, da greta kam, sta tko mal čudna, če se mene vpraša. sploh ne bomo šli v to KOK sta čudna, ker bi zafilala si blog takoj 😛 skratka, take my word for it, they be weird! and mucho!
in jast sem bla včeri celi dan sama doma. celi dan in celo noč. in kaj sem delala? najprej spala kao dolg, potem šla ven na par kofejev, prišla domov in – gledala tv! po enem mescu in pol! yay! *doing the motherf*cking happy dance!* 🙂 sej ne rečem, da so se oddaje na tvju extremno spremenile, ker to bi bla laž. vse je nekok po istem principu še vedno. ampak ta filing, ko se zlekneš na kavč, noge gor, vrata na balkon so mal odprta in veter mal piha, daljinc v roki, prestavljanje kanalov po želji (pa tud če grem trikrat okol in se ne ustavim na enem kanalu niti za 2 sekundi).. ah, nebesa 🙂 dont even get me started on being — warning! pg rated!! — topless all damn day 🙂 sej ne, da mi je to tko fantasticno bombasticno fenomenalno, ampak če že lahka, zakaj pa ne? hehe 😀 še posebej, ker so bile vrate na oba balkona (ja, dva balkona imamo. kul, a?) odprta in je blo ma prepiha. ful dober filing bil!.. aja, pa noben mi ni vsake tolko interneta izklopo! nebesa, vam povem, nebesa! 😀
tak da, včeri sem se nagledala tv programov (hehe, še jamieja sem ulovila! pogrešela sem že tega nagega kuharja!) za naslednjih par tednov. ponoč sem si dala gor še doom. ja, predstavljajte si to perverznost: stanovanje čist temno, ura okol 1 zjutraj, nobenga zvoka nikjer, čist sama sem bla doma, konstantno se je slišu zvok tistega predpotopnega (a včasih prav kjut) dvigala.. in jst grem gledat DOOM! mislim, halo?! 😛 sicer nisem gledala dolg, sam do tiste scene, ko so našl containment cell. je blo dost. celica izgledala kar velka, tak da sklepam, da je bla stvar tud velka, hehe 🙂 me je minil. zato pa grem vedno gledat takšne filme v kino. tam ne morem ven pobegnat, ne morem dat na pauzo, ne morem met luči prižgane in ponavad imam nekoga zram, da lahka glavo zakopljem v njen vrat (tam, ko se vrat stika z ramenom. fajni plac, a?)… torej, morem do konca gledat film. doma pa mi ni treba. in tudi nisem. i are not that dumb! 😀 sem dala potem gor the interpreter. ne vem točno več zakaj tega filma nisem šla gledat v kino. vem, da smo se menli, da bomo šli. mislim celo, da je blo to takrat ko je bla oseba A v sloveniji, pri meni na obisku. ampak okej, moj spomin sux tak da nisem ziher. skratka, film sploh ni slab. ni ne vem kaj, konec pa te zelo preseneti. okej, no, ne ZELO, ampak je presenetljiv konec, da tko napišem, hehe 🙂
aja, za grand finale večera sem pa.. a vam povem, kaj sem nardila? ste ziher, da hočte vedet? sem ziher, da hočem povedat?… hm, okej, naj vam bo, bom povedala. torej, za grand finale večera sem – šla spat 🙂
ajde, šibam zaj delat, pa muzko morem zamenjat. tok kot se mi dopade cafe del mar, za zajle pa res ni 😛