>spomnala sem se, da nisem dokončala opisovat najinga izleta v barcelono. če se prav spomnem (plus, šla sem preverit) smo ostali pri petem dnevu.
no, bomo ostali tam, ker je moj spomin zelo slab in bom potrebovala veliko kofeja in veliko potrpežljivosti, da spravim skupaj nek normalen post o zadnjih dnevih.
zajle vam bom raje povedala o zadnjih dnevih najinga kampiranja po algarve, jugu portugalske.

interni naslov: štirje dnevi preživeti v idili in predčasen odhod domov. 5h zjutraj je za naju slaba ura – pregnali so naju dež, strele in grmenje.

najin prvotni plan je bil iti do tavire, kjer bi si ogledale kamping v narodnem parku, in ob prostih mestih celo prespale parkrat. kljub vrtoglavi ceni 9€ na osebo (plus še nekaj za šotor), ampak komfort je itaq vedno drag. ker se plani vedno spremenijo sma se ustalile kar v kamping placu olhão (100.000 m2 in z veliko palačo točno na sredini), ki je slabih 15km iz tavire in malo manj od mesta faro. zlata sredina rulz.
tokrat sma pri postavljanju šotora imele več sreče in več prostora (bile sma skoraj na koncu tega kampinga, vsaj 1km od recepcije), in razen španskega para, ki se je že pri postavljanju šotora skregal do amena, je bila okolica tiha. če ne štejemo golobov, ki so se spravljal k izvenzakonski dejavnosti ob 6h zjutraj, in občasnega vlaka 50m stran. ampak ne se ustrašit, ta kamping je imho eden najboljših. če že ne zaradi recepcije odprte do vsaj 22h (kar pomeni, da si lahko greste po mleko v njihov hladilnik do te iste ure!), ali zaradi zelo kjut natakaric v baru znotraj kamping placa, ali zaradi vedno skoraj totalno razprodanih bazenov (na razpolago imaste dva), potem ziher zaradi TREH wc/kopalnica/umivalniki hiš na 200m! tako da, če je slučajno bila gužva v prvih tuših, sma imele čez 50m naslednjo kopalnico. in če je bila zasedena je bila 50m nižje še ena. in potem še ena. kopalnic (in golobov) res ni primanjkovalo.

dnevi so bili bolj ali manj isti: zjutraj najprej kofe (kdo se bo sprehodil v recepcijo po hrano je bila vedno vojna), zajtrk, nazaj do recepcije, po svež kruh, sok in časopis v trgovino, z avtom do marine in z ladjo do bližnjih otokov s peščenimi plažami. (nekako so skoraj vse plaže na portugalskem peščene.)

enkrat do plaže ilha da armona, kjer je bilo (glede na mnenje moje in maljardo drugih ljudi, ki so se gužvali na tisti mali potki) po sestopu z ladje potrebno hodit še vsaj 30min do ‘fajne’ plaže. jebeš pa fajno plažo, jst sem vidla pesek že tam, kjer se je ladja zasidrala! ko že govorimo o teh ladjicah. bile so stare ribiške ladjice, ki so hotele gor spravit največje možno število folka. kar je razumljivo ekonomično, a ne praktično sploh. vsi smo namreč bili otovorjeni kot mule in včasih je bilo potrebno (ukazano!) na kolenih imeti hladilno torbo popolne neznanke. plaža sama je bila, tam kjer sma se naselile medve, dokaj prazna, kar je bilo zelo kul. bilo mi je namreč zelo dovolj čudaških portugalcev, ki v življenju niso videli ženske s kratkimi lasmi, “oben ohne” in pirsingih na določenih mestih. kar so tudi zelo jasno pokazali. idioti. a jst tebe gledam v tist kar kao misliš, da imaš tam spodaj?! fak of.
zvečer sma se odpravile na večerjo v nek tapas bar, kar je sicer bila napaka (hrana je imela okus nečesa nareto dan prej) a sma jo popravile z caipirinho in do sedaj najboljšim mojitom!

naslednji dan je prišla na vrsto plaža ilha da fuseta. čeprav je plaža izgledala kot vse ostale, se je proti koncu dneva ta trditev izkazala za laž. naenkrat so se namreč začeli pojavljati ljudje, ki so nekaj z veliko vnemo iskali po pesku. z malo investigacije je moja izvedela, da nabirajo školjke in rakovice za bližnje restavracije. če jih naberejo malo dobijo za plačilo večerjo, večje količine se odkupijo. zanimiv biznis, ni kaj.
zvečer sma si ogledale predstavo tradicionalnih plesov v sklopu festivala folkfaro. predstavila se je skupina ruske republike buryatia (-eng, ali burjatska -hrv, ve kdo za slovensko ime?), potem sem postala teta in po parih pirih praznovanja sma se odpravile na spanac.
aja, pozabla zbouldat – TETA SEM! yay!

ker je plaža ilha de tavira čez vikende polna do amena, sma malo spremenile plane in plažo ilha de cabanas dale na drugi tir. mimo solin polnih galebov sma prišle do ladjice, ki je poleg turistov in kamping folka prevažala tudi zelenjavo in sadje za restavracijo na otoku. plaža je bila tudi takrat polna, valovi veliki in voda slana (vem, kar dosti sem jo spila), in enkrat sredi popoldneva sem ugotovila, da je najboljša hrana na plaži – krof. resno! ne zezam! sicer brez marmelade, ali ipaq. 5min preden je prišel se ga je že slišalo. boooooooooooooollllliiiiiiinhhhhaaaaaass!!! ljudje so zašprintali iz vode do svojih denarnic po evre, da so prišli do krofov. ko bi vi vedeli, kako to paše!
zvečer sma se odpravile na večerjo v (ponoči zelo grdo betonsko) mestece quarteira, kjer sma nameravale iti na surfóreggae festival in koncert reggae skupine kussondulola, ampak ob 10€ za vstopnico in primanjkanju denarja v bankomatih sma se raje odločile za pivo na otroškem igrišču poleg odra.

ponoči naju je zbudil dež.
okoli 5h se je po vsaj 3 urah grmenja (končno) extremno ulilo, mojo je postalo malo strah (no ja, šotor je res stal le 30€), tako da sma v dežju okoli 8:30h vrgle stvari na zadnje sedeže, umazano posodo in šotor v kuferan, se v recepciji postavile v vrsto za check-out (nisma bile edine), kasneje odšle v mesto na zajtrk in po vijugastih cestah notranjosti države pičile domov.