>v biljardni smo prisli do manjsega razodetja, katerega nam ze vsaj dva meseca poskusajo v glavo vtepsti cisto popolnoma vsi. od starsev, sodelavcev, postarjev in smetarjev, do najboljsega soseda in prodajalca oblekc za nase stirinozne prijatelje..

..cez manj kot en teden bo konec leta 2010!
kak v 3pm?!

in ko smo ob srkanju espressa in kokte vedno znova skapirali to dejstvo (konec leta je!!), smo dali skoz tudi nase #win in #fail dogodke. seznami so sicer bili kratki, a to samo zaradi nasih luknjastih spominov. bili so popolnoma nakljucni, v nobenem posebnem zaporedju, se najmanj kronoloskem. kategoriji se prepletata, zakaj bi se omejevali.

teh par je tistih najbolj pomembnih, vse ostale vam povem ob kavi:
podrla par zidov in blizje spustila pest novih ljudi. brez vas ni mojega dneva, to vam je jasno.
spoznala osebo, ki mi trenutno pomeni tako zelo veliko, da mi je cudno. njegove trepalnice me vedno znova fascinirajo, njegovo razmisljanje se veckrat.
v nekem dolocenem paru oceh vidla emocije, katere od nje nisem pricakovala. na zalost so naslednje jutro izginile in jih se ni nazaj. cakam.
dnevi preziveti v navdusenju in vznemirjenju pred koncertom meni skoraj najljubse pevke. razocaranje, ko s klikom miske kupim karto na drugo stran evrope na tocno ta datum.
prezivela fenomenalno vezo z osebo, katero sem imela zelo rada. na nek svoj nacin jo imam se vedno. se vedno malo prevec. pasala mi je. bit z njo mi je pasalo. ko je bilo konec poletja, je sla tudi ona. pogresam njene besede, a zelim ji sreco. (btw, vse najboljse.)

in da ne pozabim, po manjsi drami in popraskani roki le dobila moje cudo od inteligence, macka mukija. hvala bogu, da ima devet zivljenj. porabil je ze vsaj stiri.

verjamem, da sem veliko pozabla napisat, omenit. za vse tiste dogodke in vsem tistim ljudem, najlepsa hvala. mogoce zvenim osladna, ampak na tak ali drugacen nacin ste prinesli nekaj v moje zivljenje. pa ce je bilo to dobro ali slabo, nek pecat je bil.

hvala.
pa srecno v 2011!