>po dolgem casu sem se spet spravila malo v moj najbolj priljubljeni kafic. sicer nisem nameravala it se par dni (deadline-i zmesajo bioritem), ampak po fejsbuku se je razpasla novica, ki smo jo nekako pricakovali ze dober mesec.
ja, kafeterijo lan res zapirajo. trenutni lastnici se izgleda ne da vec (uradnega razloga ne poznam, ampak tale kafic ima ze slabih 8 let in sklepam, da ima dovolj), prevzel jo bo nov lastnik. kdo od natakarjev bo ostal tudi ne vem, ampak moj najljubsi je ponudbo odklonil.

me zanima do kaksnih sprememb bo prislo. kafic je sicer zelo vredu, ampak vse se da izboljsati. npr. tiste bele vrtne stole bi bilo potrebno zamenjati ali vsaj obnoviti. ja, odkrusena bela barva najveckrat izgleda kjut, ampak vecina jih razpada. tista tavelka tabla, kjer naj bi imeli seznam pijac, sameva na steni pred vhodnimi vrati. mislim, da jo ponoci pospravijo, tako da mi res ni jasno zakaj jo prazno dajo zjutraj nazaj ven. zalogo pijace bi tudi lahko imeli porihtano, ker se je ze veliko preveckrat zgodilo, da so sicer ponujali sveze stisnjen sok, a so ze opoldne na razpolago imeli le se grenivko in korenje. prav tako ne bi skodovalo, ce bi si nabavli par martini kozarcev.

in zakaj se vedno rinem tja, ce imam tolko pripomb? zato ker, kljub temu, da je kafic bolj pajlz kakor kafic, mi je tam se vedno bilo fenomenalno.
od jegrov in kuhanega vina pozno v noc.. do zacudenja, ko nam je blentava natakarca prinesla belo kavo namesto kratke brez mleka.. do prijaznega opozorila naj se raje vsedemo za drugo mizo, ker so zelo velike sanse, da nam v salco pade kostanj.. do ogleda dvoboja stirih vrabcev za veliko prevelki kos roba pice.. do vecera, ki se ga sploh ne spomnim, ampak pravijo, da so se meni in njej drli “get a room!”.. do piva in cipsa pod sencnikom med jesenskim nalivom.. do meni tako ljubih pocasnih sobotnih dopoldnevov ob kavi, sobotni prilogi in njenem nasmehu ob resevanju sudokuja..