>po parurnem przenju ob ljubljanci, dokaj glasnem obcudovanju dejstva, da se je ta tekoca gmota spremenila v tekoci trak na spici odvrzenega kruha, in kratkotrajnim razocaranjem, da se je ura branja svetega pisma prestavila na nek nedolocen datum, sem se odpravila na preserca.
tam so me odprtih rok sprejele skupine s fotoaparati oborozenih turistov, mlade druzinice z baloni, in vsake tolko en tipo, ki je na vsak nacin hotel poklicati nekoga z mojim tulifonom. branje sobotne priloge izpred enega tedna se je razvleklo na vsaj 2 zelo prijetni uri, in koncni rezultat je “bosanska majica”, ki ima levi rokav malo temnejsi kot desnega. naslednjic se morem premikat s soncem, izgleda.