>presenetis me med vrati sobe. jaz odhajam, ti si prisla.
naslonim se na steno, opazujem otrocjad med igro pikada, cakam nate.
zivcna sem.
koncno se le vrnes iz sobe. teh par trenutkov se je zdelo kot vecnost.
primem te za roko. zmedena si, vidim ti na obrazu.
“mudi se mi. ne zdaj.”

skoraj povlecem te v tvojo sobo, zaprem vrata.
stojis sredi sobe, pri koncu postelje.
gledas me s tistim “zakaj delas to?” izrazom.
stopim blizje k tebi. “babe..”
ne dovolis, da dokoncam stavek, umaknes se k vratom.
z roko na kljuki glasno izdihnes in sklonis glavo.

moje plitko dihanje cutis na tilniku.
z ustnicami se narahlo dotaknem tvoje koze. treses se.
spustis kljuko in se pocasi obrnes, z glavo nikoli vec kot par centimetrov od moje.
poslusam najino dihanje, ko zacutim tvojo dlan na obrazu.
situacija je prevec zame.
ce bi vedela, kako je cutit nevihto v trebuhu, potem bi to bilo to.
zaprem oci, ne prenesem vec pogleda tvojih modrih oci.

“oprosti.” recem impulzivno.

konica tvojega jezika na mojem mi se vedno pospesi utrip.
tvoje mehke ustnice veliko predobro pasejo mojim.
svet okoli naju izgine, se posebej njegov srebrn avto na dovozu.
znana blizina tvojega telesa ob mojem, prepletanje prstov…

“baby, kul je.” reces, ko zapres vrata za sabo in me pustis samo.