1) otorinolaringolog
usta odprta še bolj kot bi jih odprl sam t-rex, jezik sunkovito potisnjen naprej kot v tisti sceni iz osmega potnika, ko alien prileti ven iz trebuha, iiiiiin evo, že imam detajlni pregled mojih mandeljnov. STAHP IT!
2) speedy gonzales
položaj glave menjava tok hitro kot da bi za vsako menjavo dobila sto evrov. odloči se za nekaj in probaj pri tem ostat vsaj par deset sekund. ja, “par deset sekund”, ker najboljši poljubi so tisti, ki trajajo malo dlje kot radijski jingel.
3) kanibal
ko sma se začele poljubljat sem imela dve ustnici. če bi se le dalo, bi jih rada imela točno tolko, ko se nehama. ker fakmi, zakaj mi rabiš ustnico pogrizt?? se rada lupčkaš s šmirgl papirjem?? (da se razumemo, vsake tolko paše ugriz, v tem trenutku pa moje ustnice še niso bobi palčke, tako da jih nehaj grickat.)
4) sad ga vidiš, sad ga ne vidiš
zakaj se grema skrivalnice s tvojim jezikom? kje točno je užitek v tem, da konstantno umikaš jezik? ja, vem, je rajcih, sploh tisto pričakovanje dotika. ampak dovolj je dovolj, ni več rajcih sploh, samo še annoying. daj mi tvoj jezik, dovoli mi, da ga obliznem, da grem z mojim čez tvoji ustnici in da se najina jezika spoznata! začetek čudovitega prijateljstva it is not.
5) holivud iz 50ih
je rekla, da grem v poljub vedno z malo odprtimi usti. jebiga, če pa ga imam rada v ustih. (jezik, ti perv!) se pa se dobro zavedam, da nekatere preprosto nočejo odpret ust. nisem še ugotovila zakaj. ja, paše poljub brez vpletanja jezikov, dajmo jim malo odmora, ampak za božjo voljo, odpri malo usta in probaj premaknit glavo z leve na desno, krč imam v vratu.
6) cmokarji
malo stvari se da naredit brez kakršnegakoli zvoka, ampak določeni to svobodo do zvočnega izražanja peljejo na čist nek svoj nivo. zakaj je potrebno tolko tega cmokanja? kaj točno to doprinese k celotni stvari? raje ne pomislim, kako zveni, ko jedo juho. *sluuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuurp*
7) odprte oči
jaz oči nagonsko zaprem, ne vem zakaj. najverjetneje zato, ker se mi zdi, da mi oseba, ki ima med poljubljanjem skooooooooz in veeeedno odprte oči, poskuša s pogledom posrkat dušo iz telesa. totalno creepy pogled, ki naj bi odražal kaj pa vem kakšno čustveno stanje, v resnici pa je samo in izključno creepy. sploh ko začnejo škilit.
8) pralni stroj
ne vem, kje so se določene učile poljubljat, ampak glede na akrobacije, ki jih izvajajo s svojim jezikom v mojih ustih, bi rekla, da na pralnem stroju, program centrifuga. včasih se najde tudi kakšna, ki ima pokvarjen pralni stroj in imam na koncu umit obraz. dafak?
9) zobozdravnik
ja, noben poljub ni perfekten. nihče se ne poljublja perfektno (razen oseba iz naslednje točke), ampak kaj delajo nekatere, da se čisto vsakič s svojimi zobmi butnejo ob moje? kako zelo moraš odpreti usta, da do tega pride? mogoče pa hoče, da preverim njeno starost, kot pri konjih?
10) the amazing kisser.
a veš ono, ko se ti zašibijo kolena, ko se ti zdi, da ti je nekdo spodmaknil preprogo izpod nog, ko so ustnice točno tam, kjer morajo biti, ko jezik naredi točno tisto, kar se tebi zaželi v tistem trenutku, ko naredi nekaj, kar ti je novo a istočasno totalno fajn in komaj čakaš, da bo to spet naredila, in ko preprosto nočeš odmaknat glave stran od njene, ker bi to pomenilo, da bi te nehala poljubljat?
e, točno to. te so najboljše.
p.s.: prepričana sem, da je še vsaj pet tipov, ampak sem raje se nehala spravljat v slabo voljo.

je rekla, da delam nekaj narobe.
da moji fuck buddyji vedno nekako prerastejo v nekaj več. da postanem z njimi preveč dobra prjateljca in da potem potem hodimo na piva in kave in kosila in vse tist, za kar fuck buddy naj ne bi bli.
urban dictionary pravi takole:
fuck buddy
n. A sex partner to whom you have no special attachment. A person you occasionally have sex with who is not your S.O.
A fuck buddy is similar to a friend with benefits.
Person 1: So your girlfriend’s coming over?
Person 2: She’s not my girlfriend. We’re just fuck buddies.
po vezi, taksni ali drugačni, paše nekaj drugega, bolj preprostega, brez druge polovice. nekaj “uizi”. nekaj, ko ne rabiš razmišljat, ko delaš, kar hočeš, ko ne rabiš nobenmu nič razlagat. nekaj, ko ne rabič povedat, kam, s kom in kdaj greš, ko ne rabiš nobenga vprašat, če imamo slučajno že kaj kje s kom zmenjeno, ker plane delaš samo sama s sabo in trenutno je plan it na petkovška na pivo. uizi. zadnja stvar, ki jo hoceš, je, da se z nekom ornk zapleteš in padeš nazaj na intercity vlak za Vezana Vas, brez možnih postankov v Negotovi most in Panika mesto.
ampak izgleda men vedno uspe nekako prestopit to mejo. em, ne, ne grem direkt v vezo, od moje uradne (ja, uradne!) veze je že nekaj časa.
samo, vedno bolj mi začne pasat preživljat čas s to osebo, vedno več sma na telefonu, hodima na pijače, kosila in vedno večkrat prespi pri meni. ampak to zadnje je samo iz praktičnih razlogov, obljubim! zakaj bi hodila nazaj na drugo stran mesta, če pa ima faks/službo tle blizu mene? ni logike. in potem, preden sploh začneš razmišljat o izgovorjavi besede keks (zakaj smo izbrali to besedo? sploh ni težko za izgovorit. mora bit neka napaka v prevodu.), že ima tu dve majci, ene nogavice, zobno ščetko in svojo najljubšo šalco za kofe.
slej ali prej pride v glavi vsaj ene od oseb v tem “prijateljskem odnosu, ki ni samo to” do tistih vprašanj: kaj pa če ni samo rebound? kaj pa če mi zena res res res dogaja? je res samo nek prehod med eno in drugo čustveno tragedijo? hm, mogoče pa ne bi smela poslušat kolegov, ki pravijo, da še nisem pripravljena, kaj pa oni vejo, sej me samo vsakič pobirajo in me tolažijo, pffft, nimajo pojma. ne vejo, kako zelo paše njen dotik, njene ustnice, in tista stvar, ki jo dela s prsti na mojem vratu. ne vejo, da mi je včeraj naredila večerjo, ki je bila fantastična, nobena druga mi je še ni! pa ja, ajde, včasih jo pogrešam, če se ne slišima cez dan, samo to ne mislim njej povedat, saj nisem nora. (je pa res.) ne vejo, da se ne rabim pretvarjat, razlagat in pazit, kaj rečem, ker je samo prjateljca in prjateljice ne obsojajo, oziroma so največkrat na moji strani in me totalno podpirajo in razumejo in ja, fajn je. ampak to ni ljubezen! nisem zaljubljena vanjo! samo zelo mi paš…
o, lej, njen sms. *huge stupid grin*

če moškega vprašaš, kako izgleda neka ženska, je skoraj 100%, da bo a) opis kratek, in b) bo vseeno vseboval “ja, podrl bi jo”.
kolega pravi, da je čisto vsako osebo ženskega spola, ki jo je spoznal, v naslednjih nočeh v sanjah položil. še čisto vsako. čisto! vsako! prodajalka v trgovini, natakarca, sodelavka, ni važno katera. mogoče mu ni uspelo v prvo (ena moja bivša je bila kao edina, ki mu je tudi v sanjah rekla ne), slej al prej pa je še vsaka padla (da, tudi ona).
no, z mano ni tako. poredko sanjam o neznanih ženskah, zelo poredko. če že imam xxx-rated sanje je to največkrat s punco ali s kaksno bivšo, s katero je sex bil fantastičen in bi bil greh (greh!!) kdaj ne ponovit. ponavadi pa se sanj ali ne spomnim, ali pa so extra nezanimive (enkrat sem sanjala, da sem stala v vrsti na pošti.).
sem pa radovedna.
pri vsaki ženski, (ajde, v 90% primerov) ki jo (s)poznam, me zanima, kako se poljublja. pa če je to šefica, prijatelca, zaposlena na banki, ali sošolka iz srednje šole, s katero sma se res dobro razumele.
in včasih, včasih, včasih je to tudi zelo učinkovit pickup line, “zanima me, kako se poljubljaš.”. brez ovinkov, direkt.
ker, in glede tega se popolnoma strinjam z onim fejk komedijantom, ženske smo le ženske, aka mental terrorists. ko ti nekdo da neko misel v glavo, in če ti je vsaj malo do te osebe v teeeem smislu, potem bo ta moja mala misel v tvoji glavi kmalu postala vedno večja in ne bo več samo moja.
naj se countdown začne.
in ja, dobro se poljubljam.