zase nocem rect, da sem grammar nazi, ker resnicno mislim, da nisem.
vsi ze vemo, da je moja slovenstina porazna, svojilni zaimki se v mojem govoru pokazejo zelo redko, dvojine kot prava stajerka ne priznavam, moj najljubsi veznik se konca na a in sovrazim velike zacetnice ter sumnike. (kar je dobro vidno na tem blogu.)
dolocene stvari pa sem se naucila (zahvala gre popravcu iz slovnice na maturi; ja, tisti 1% sem bla jst, hura!) in vecina postov ima neko glavo in rep. ce ne smiselno, vsaj gramaticno.
rade volje priznam, da bi morala anglescina bit moj materni jezik, ker se veliko lazje izrazam v tem jeziku. hitreje se spomnem neke ne-vsak-dan-uporabljene besede v anglescini kot v slovenscini, vecino casa tudi razmisljam po anglesko. pac, lazje je.
vem, da nas je taksnih kar precej, tole ni nic novega.
ker je anglescina v top 3 uporabljenjih jezikov na svetu je pametno, da se – v primeru, ce hocemo svoj business (see what i did here? hehe) razsirit v tujino – predstavimo tudi v anglescini. pod alpami se itak v srednjih solah ucimo anglescino, tako da vsi znamo par besed. dolocene vljudnostne (in nekatere totalno nepotrebne) fraze nam ravno iz sole ostanejo v glavi, nekaj bolj uporabnih smo dobili z mtv generacijo, ni vecjega strahu, da bi nas prodali v dubai.
in naslov posta?
ce ze imas svoj pejdz v anglescini in mogoce nisi najbolj ziher v napisano (sploh ce je ta pejdz tvoj portfolio!!), UPORABI JEBENI SPELL CHECK!

za nekoga kot jaz, oseba, ki je totalno navdusena, da se zjutraj vstane, samo zato, ker bo cez 15min lahko spila prvo orgazmicno kavo, je biti bolan ena najbolj mucnih stvari nasploh. kofeinski fix je totalno nepomemben, dneva si kar naenkrat ne morem vec planirat po stilu “najprej kava z ono, potem kava z onim”,  in vsi okoli mene mi pravijo, da morem pit caj.
caj.
caj?
caj!!
tista totalno vodena stvar, ki ima okus po kdobiveducem, vcasih ima vonj po gnili mokri travi in stavim, da imajo vsako leto tekmovanje v najbolj prismuknjenem imenu, ki si ga lahko izmislijo.
to moje bolano stanje je zdej ze kar par dni in v tem casu nisem spila niti kapljice kave.
seveda je to ugotovitev bilo potrebno delit s twitter svetom.
ni minila minuta pa sem ze dobila tisti tipicni odgovor “a si sploh ze pila dober caj?”. ker ce bi pila DOBER caj bi mi takoj ble znane vse skrivnosti sveta, z lahkoto bi predvidela stevilke za naslednjih 5 sedmic in sploh ne bi hotla pit karkoli drugega do konca zivljenja.
logicno je, da so vsi najvecji majstori v poznavanju caja. takoj po drugi karieri iz slovenske politike in fuzbala.
zanimivo je to, da so vsi avtorji taksnega odgovora bili tipi.
a je potem sploh cudno, da me je ta njihov odgovor spomnil na tistga “lej, ana, mogoce pa se nisi imela dobrega tipa.”. v isti kos bom, ker sem pac bolana in si to lahko privoscim, fakof!, vrgla vedno popularni “dobi si japko” odgovor, ce slucajno kdaj omenim, da moram restartat winse. ceprav, pri eplih je res lazje zamenjat cel avto kot samo auspuh popravit.
tole smrkanje in kaslanje je prislo tako dalec, da grem celo zdravniku. le-teh se izogibam kot hudic kriza, tako da sploh ni presenetljivo, da sem pri navadnem doktorju bila nazadnje pred petimi leti, ko sem imela manjso nesreco med kosenjem trave (vsi prsti so spet celi).
upam, da so ze nasl zdravilo, ki mi bo vrnalo apetit do kofeina. moj dolce gusto prevec sameva.
 
*****
UPADATE:
po skoraj dveh urah cakanja mi doktorca predpise…. caki ti to….. CAJ.
FFFFFFFUUUUUUUUUUUU