#fakicZA
da je druzinski zakonik padel vemo ze vsi.
da, izgleda, se vedno zivimo v srednjem veku tudi.
da nas se vedno zmerjajo je del vsakdana (k sreci ne mojega) in moramo to pozret. (“ce lahko kurac bos pa se to, ritopik jedni!”)
in ja, kljub temu, da sem sama glasovala ZA zakonik, se popolnoma strinjam, da ima vsak pravico do svojega mnenja.
sto ljudi sto cudi.
pri vsej tej kolobaciji z zakonikom in referendumom pa me je najbolj razocaralo to, da je glasovalo bogih 30% drzave.
trideset procentov!
in ker se preostalih 70% ni moglo spravit s kavca, ali pa so raje sli na zbilje in tam preziveli popoldan v soncku ter pametovali o zakoniku, imamo tak rezultat kot ga imamo. da se bomo prav razumeli: ne recem, da bi zakonik sel naprej, samo pravim, da bi bila slika veliko lepsa. takrat bi se vsaj vedlo, da je celotna slovenija sodelovala pri tem, in ne samo 10% lgbt populacije plus ruralna slovenija, ki je prisla direkt z mase.
pravijo, da je zakonik padel ravno zato, ker se je homoseksualne osebe tolko izpostavljajo.
glede na to, da sta ravno dva clena (ce sem prav prestela) od tristodevetih imela kakrsnokoli vezo z homoseksualci in ker so se nasprotniki zakonika obesli tocno na ta dva, ja o cem pa naj bi se potem pogovarjali?? ta tema je bila konstantno na mizi in tocno o tej temi se je troslo najvec neresnic in grdih lazi. se dobro, da so se potem tudi zagovorniki obesli na to in vsaj poskusali ljudem dopovedat, da je vecina od nasprotnikov izrecenega laz.
NIKOLI nisem zase trdila, da sem aktivistka. sem zelo dalec od definicije tega pojma.
tudi na parado ponosa nisem sla velikrat. najveckrat sem se ji na dalec izognala. kaj pa vem, “kjer moški nosijo roza modrce in tangice, ženske pa so našemljene v moške, imajo pobrito glavo in jezen pogled v oceh, vsi skupaj pa puhajo v pišcalke in se poljubljajo vsi med sabo pred vsemi ostalimi” (vir) zame niso ravno najbolj pametna predstava lgbt populacije v sloveniji.
(ali kje drugje!)
na jetra pa mi gre folk, ki zdaj po rezultatih pametuje, da so oni itak vedli, kaksen bo rezultat, da kaj si upa nasa cerkev, ki je svoje ze itak zmedene ovce se bolj zmedla oz. jih s sovraznim govorom in lazmi spravla na volisca, in da bi se oni najraje izselili.
kolegici sem ze vceraj rekla, da mi ni vsec dejstvo, da ni sla glasovat. njena odlocitev, pac. zelo lepo od nje, da se je aktivirala in vzpodbujala svojo druzino, da so tudi oni sli. mogoce bi to moglo odtehtat njen glas. mogoce, ne vem.
vem samo, da so se mi vceraj bolj kot primcevi jezdeci teme zamerli tisti, ki niso sli volit.
potem pa v tej moji izjavi njen tip najde nekaj grdega, mogoce zaljivega. ne vem tocno kaj, in me tudi ne zanima. njegov odgovor je bil citat nekega ameriskega okultista o neumnosti in obtozba, da sem zaradi mojega (zgoraj opisanega) mnenja nestrpna.
a da sem nestrpna, ker se mi neko obnasanje ne zdi fer?
ajde, pa sem.
…
mir fehlt die sehnsucht.
mir fehlt die sehnsucht.
ich vermisse die sehnsucht.
kaj vse bi, ce bi lahko, ampak ne morem, tako da ne bom.
stojim pri sanku in si brundam neko evergreen klasiko, ki jo slisim iz tifle. tale v monoklu je preglasna, da bi se dalo v njej ornk uzivat, so pa zato vsaj stene tanke. delam tisto, kar najraje pocnem; opazujem ljudi in njihovo obnasanje. obiskovalci teh dveh lokalov so me vedno fasciniral, in ne nujno vsi v pozitivnem smislu te besede.
tokrat pri steni takoj levo od vhodnih vrat zagledam tisto tipicno “pokazi mi svoje in ti mogoce pokazem moje” situacijo. ko se dve osebi rajcata brez kakrsnih dotikov in ponavadi je govora o kaksni banalni stvari. pri teh dveh je napetost bilo mogoce cutit tudi na drugi strani lokala.
slonela je ob steni, ko pride mimo ona, roko polozi na njen bok in jo narahlo povlece blizje. kar ji mora povedat je izredno pomembno in ne more pocakat niti minuto dlje. drugi ni bilo veliko jasno, videlo se je, da od nje ni navajena taksnega obnasanja, dotikanja. pribliza uho njenim ustom, zaradi glasne glasbe je bil pogovor skoraj nemogoc. trudila se je poslusat, ampak po parih stavkih je bilo jasno, da je pogovor ne zanima. zaprla je oci in sledila njeni topli sapi na usesu in vratu. bolj kot se je trudila govorit glasneje, manj jo je slisala in bolj se koncentrirala na valove sape na vratu. mravljinci po rokah in tilniku so stvar samo se otezili. njen zmedeni “kaj?? ne slisim te!” so slisali vsi okoli. z roko se opre na njeno ramo, totalno nonsalantno, samo dve prijatelci med pogovorom. prepricana sem, da je v tem momentu dala skozi ze vse mozne scenarije, in vse trenutek kasneje zignorirala. domisljija si je dala prosto pot, prevec svobode za njen okus. objame jo cez ramena, pusti, da ji roka pade nizje do sredine hrbta, povlece njeno majico v pest, se odmakne, pogleda v oci in nagne blizje.
med njunimi ustnicami so trije milimetri.
trije jebeni milimetri!
v taksnih trenutkih si zazelim, da bi kadila. po taksni predigri ze vse v meni krici “pa daj poljubi jo ze, no!”, kaj mora sele njima delat.
potem pa mi natakarca preusmeri pozornost s svojim “evo, eno lasko, 2 eura pa pol” in ko se obrnem nazaj proti vratom tam stoji samo se ena.
eh.
glasovala bom ZA. kdo, pri zdravi pameti *, pa ne bi!?
cez malo vec kot dva tedna je na sporedu slovenske nacije se en referendum. tokrat se bo glasovalo o necem, o cemer IMHO ne bi bilo potrebno glasovati.
ampak, sto ljudi sto cudi.
v soboto sem bila v cankarjevem domu, kjer se je v kosovelovo dvorano naguzvalo cca 100 ljudi (no, toliko naj bi jih na ta dan podpisalo deklaracijo). dogajalo se je vseslovensko srecanje gibanja ZA druzinski zakonik.
prepricana sem, da sem tja prisla kot najmanj izobrazena, tako da sem (kljub trditvam nekaterih, da sem pri zadnjem panelu skoraj zaspala, za kar bi, hipoteticno, seveda!, krivila prekleto udobne stole) pozorno sledila debatam.
fast-forward 45min
po pravnem panelu sem dobla idejo, da mogoce bi bilo pa pametno vzeti tisto njihovo knjizico z napisanim zakonom, ker madona, jaz vsaj za tricetrt zadev ne vem! potem pa sem doticno knjizico prelistala in si nerodno priznala, da jaz vse tiste pravne sprahe ne razumem. (mogoce pa bi lahko naredili tudi eno bolj butasto verzijo tega zakonika? druzinski zakonik za telebane, recimo? verjamem, da ne bi bila edina, ki bi jo potrebovala. a imaste kje kaksno skatlo za predloge?)
ni pa bilo tezko razumeti, da je “zdej bodo pa pedri in lezbijke lahko posvojali nase otroke! teh horror! groza! udba! ciciban!” pod a) tako prekleto miniskulen del tega zakonika, da so vsi, ki so/ste proti, totalno mahnjeni v betice (its my blog and imma be calling names if i want to, yeah if i want to, la la la ♫.•:*¨¨*:•.♫), b) ze nekaj casa v veljavi vsaj do neke mere (zakaj pa prej niste imeli problema s tem??), in c) cist postranske nravi.
v zakoniku se gre se za maljardo drugih stvari, ki bi lahko z uzakonitvijo totalno izboljsale dolocene situacije (oz. jih spravile na pravo pot), primarno se gre za otroke. sama ne bi znala pravilno razlozit vseh tock zajetih v zakonik, tako da copy/paste z uradne strani:
Razlogi za sprejem, cilji in nacela
Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel Družinski zakonik (DZak), ki celovito in sistematično ureja pravna razmerja s področja družinskega prava. Družinski zakonik tako ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko skupnost, zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je bil sprejet že leta 1976. Praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije pa kažejo, da so v sedaj veljavnem zakonu prisotne določene pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa so še odprte možnosti za boljšo ureditev družinskopravnega področja.
Osnovni cilj Družinskega zakonika je izboljšanje položaja otrok v vseh družinskih razmerjih, s čimer se želi zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. Družinski zakonik zato v ospredje postavlja otroka in izhaja iz izhodišča, da morajo vsi otroci imeti enake pravice, ne glede na to v kakšni družini živijo – v družini z očetom in mamo, v družini samo z enim od staršev, v rejniški družini, v istospolni družini itd. Družina je povsod tam, kjer je otrok.
Drugi cilj Družinskega zakonika je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je izrednega pomena posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.
Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev Družinskega zakonika je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. V tem smislu Družinski zakonik predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo.
Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.
Družinski zakonik prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja, ki zavezuje tako starše kot tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.
V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov Družinski zakonik omogoča tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki tako imenovane pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Družinski zakonik skladno z odločbo Ustavnega sodišča ureja pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolnih partnerjev. Te skupnosti so sedaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), vendar je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te zakonske določbe z Ustavo.
Družinski zakonik glede posvojitev določa, da lahko samo zakonca ali zunajzakonska partnerja, torej moški in ženska, skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja, seveda pod pogojem, da je to v otrokovo korist.
vprasanje vsem, ki boste glasovali proti:
po vsem prebranem, kako lahko se vedno glasujete tako zelo napacno?
in jaz?
znacko imam, kar nekaj sem jih tudi dala naprej. link do posta sem nalepla na fb zid starejse sestre, ki je mene vedno vec kot podpirala pri vsem, a se je porocila v dokaj verno druzino. kaj veste, mogoce pa si bo kateri iz zlahte premislil. upravno enoto sem ze poklicala in dobila vse informacije za glasovanje izven kraja stalnega prebivalisca, in 25. marca bom poklicala domov ter jim tako dolgo tezila, da bodo sli do dvorane tri lilije in glasovali ZA!
* nekaterim ljudem tocno te manjka.
osladn teden v nepovezanih stavkih.
ce bi lahko nekako tisto najino zadnjo soboto raztegnile nekje do petka bi nedeljska depresija bila sekundarnega pomena. ponedeljkova norija me ne bi motla, ker bi imela dovolj dela z vdihavanjem njenega vonja. torkova apatija se me ne bi niti dotaknila, ker bi od jutra do vecera poljubljala njene ustnice. sredine depresivnosti ne bi niti zaznala, ker bi moji prsti spoznavali njeno telo. cetrtkovo pricakovanje bi ignorirala, ker bi jo pogresala takoj ko bi bila vec kot 5cm stran od mene. in v petek bi hotela cas zavrtet nazaj na soboto, ker bi sel mimo se en teden, ko tistih besed ne bi rekla.
paging dr. greenthumb… direkt na tir 8.
slovenske zeleznice mora bit podjetje z najvecjim stevilom zaposlenih, ki bi padli na iq testu. vsaj kar se tice sekcije “temperatura. ali vsi vemo kaj to je?”. ali pa imajo vsi, ki imajo kakrsnokoli tezo pri odlocitvah, zjeban cut za hladno/toplo.
o tem, da so slovenske zeleznice v minusu se ne bomo menli, ker o tem nimam pojma. pustmo to za financnike in bankirje, ki terjajo svoj denar. res pa mi ni jasno, zakaj vztrajajo pri tem, da je termostat centralnega gretja nastiman na isto temperaturo kot je zunaj.
veliko preveckrat se je ze zgodilo, da je bila sredi poletja, ko je bilo zunaj 30° C, prizgana tudi centralna. seveda se mi je do laskega stopil podplat na cevlju. mogoce pa nas sprevodnik vidi v kratkih rokavih, s potnimi kapljicami na celu in si misli, da imamo vsi hudo vrocino in da se hocemo do nase koncne destinacije totalno spotit? al pa, in to se mi zdi bolj verjetno, nas vidi v majicah s kratkimi rokavi in je preprican, da si kaksne mikice ali jakne ne mormo privoscit, da se doma pred blokom stiskamo s sosedi ob taborniskem ognju, si delimo se zadnjo konzervo eva sardelc, in madona, da bo vsaj on nam naredil malo bolj udobno voznjo, ce nas ze zivljenje jebe direkt v mozag!
vsi se seveda zavedate, da sredi zime zmrzujemo, ker je centralna izkljucena. sprevodnika pac ne zebe, ko se sprehaja po vagonih v bundi, na koncu pa se spocije pri soferju, ki ima – dam roko v ogenj – perfektno nastiman termostat.
default fotko smo vsi ze vidli, njenih bradavick pac ne.
zivljenje na internetu je zanimiva rec.
to je svet, kjer je prvi vtis zelo pomemben. 50 x 50px prostor moramo zapolnat z nasim obrazom, delom telesa ali neko predstavo, ki naj bi jo ljudje na prvi pogled dobili o nas.
tiste ta najbolj zeljne pozornosti ta prostor zapolnejo z joski ali ritjo, in vecina se nas niti ne zmrdne ob tem veliko prepogostem pojavu. sploh zato, ker najveckrat te osebe niso niti zanimive, torej se z njimi ne ukvarjamo.
bolj avanturisticni od nas zahtevajo, da se poblize spoznamo z monitorjem, uporabimo zoom funkcijo in si prosto po picassu poskusamo predstavljati, kaj tocno bi lahko pomenli tisti kvadratki.
poznamo tudi tiste, ki so koncno spoznali funkcijo filtrov pri photosopu in se jim zdi extra uiber fino fajn, ce vseh miljon filtrov uporabijo na eni fotki. na koncu je fotka tako zjebana, da se jih ne prepozna vec, in oni to potem shranijo v mapico “umetnost”.
in na koncu, v sami kanalizaciji interneta, je tist folk, ki se vedno uporablja default fotko. ni mi problem priznati, da nocem in ne bom sledila folku, ki bo uporabljal default profilko. (na twitterju mi sledi kar nekaj jajc. pejte se solit.) ne recem, da je moj cas vreden maljarde ampak vsaj za ogled profila bo veliko vec sans dobila “sramezljiva” kurbica (ki bo najverjetneje v vsakem tretjem twitu/statusa napisala, da kako je lajf nefer in da se jo ocenjuje samo po izgledu, prasci kako si upate?!).
fraza “manj kot se te vidi na profilki, slabse izgledas.” se mi zdi super. skoraj sem se ze strinjala, potem pa sem se spomnala, da se na fb profilki vidi samo pol mojega obraza.
od londona do kome.
nisem ravno oseba, ki bi pogosto hodila na koncerte. kaj pa vem, zadeva se mi zdi predraga za guzvanje s prepotenim folkom nekje na sredini prizorisca, kjer je glavna atrakcija tako dalec, da ni vecja od vzigalice. po moznosti folk okoli tebe se kadi in pije, med preriravanjem se zelo hitro zgodi, da se nekaj polije ali zazge luknja v jakno.
sploh zato rade volje priznam, da sem v zadnjih parih tednih bila ne samo na enem, ampak celo na DVEH koncertih! ce ze, potem ornk, al neki.
prvi koncert je bil v orto baru. kjut plac, vsi ga poznate. vecina ga ne bi opisala kot kjut, ampak men ima plac neko karizmo, ki se jo dobi samo z leti in z gosti, ki celo dajo nekaj na musko (ceprav, ajde, tud oni kdaj mim usekajo).
nastopal so london, slo-hr zasedba, ki obozuje talk box. 85% komadov je imelo ta jebeni efekt zram! pa ko sploh ne bi rabli! tisti trije komadi, kjer je tip normalno pel, in brez tiste plastike v ustih, so bili super! sej ne recem, da so ostali komadi bili zanic, sam cel album tega zvoka je maaaalcek prevec. imho.
(fotke s koncerta)
prejsni dan pa me je zvlekla v galo halo na koncert slovenske skupine coma stereo. sicer so zamujal v pick*materno (ko bi se moglo zacet so sele stimal kitaro), ampak dajmo se pretvarjat, da so se oddolzil. niam pojma kako se temu tipu muzike rece, ampak je bila zelo slusljiva. polno kitar, klaviatur in super bas. gala hala je, seveda, bila polna do konca, vkljucno s forever alone mizico (hehe).
(fotke s koncerta)
cez par tednov naj bi se slo v channel zero.
ji bom probala zaupat tudi na tej izbiri.