>v zacetku meseca sem se odlocila, da hocem muco.
povprasala sem na twitteru, pri kolegih, znancih in nakljucnih mimoidocih, pregledala oglase na spletu in preverila bazo podatkov pri bliznjih zavetiscih. s potencialnimi ‘oddajalci’ smo si izmenjal par emailov, nekateri so hoteli oddati po dva ali tri naenkrat (“mucki so ze navajeni biti skupaj, nocemo jih oddati posebej”, “pocakajte, da oddamo se drugega, sam ne bo prezivel”, itd), pri meni pa je na zalost prostora samo za enega. kaj cem, stanovanje ni dovolj veliko za vse mucke, ki so trenutno na voljo za oddajo.

uspelo se mi je zmeniti za “dva meseca” staro mucko, po tednu dni pogajanj se nam je koncno uspelo dobit (se pripeljali so mi jo), in za namecek so dodali se veliko milko s celimi lesniki. vsega skupaj je bilo tako hitro konec, da sem sele v stanovanju skapirala, da je tale muca prevelika za svojo mladost. vseeno, muca je bila lepa, nasa je.
vsaj bila je, za tocno pol ure. potem me je poklical taisti stric in vprasal, ce jo lahko dobijo nazaj. da se hcerka joce in noce iz sobe, dokler ne bo spet pri njih. in so prisli. sicer tri dni kasneje, a vseeno.

celotna stvar je bila toliko bizarna, da sem si hotela od te macje sage vzeti malo dopusta, pocakat par dni in takrat, ce bi se mi se vedno dalo, zacet iskat ponovno.
a se isti vecer dobim email od ene izmed potencialnih, da ima se vedno malega modrookega mucka, ki je pravi mali razgrajac, totalno hiperaktivn, in da so oddali ze vse druge, samo tega se imajo. in da ce sem slucajno se vedno zainteresirana. pripeljala bi mi ga naslednji dan.

itak, da sem rekla ja!

in zdaj ga imam. stirinozno zogo dlake, ki rada prede stoje, prezivi veliko prevec casa v svojem pink wcju (ne, nisem jst izbrala barve), obozuje neki beli trak, v narocje spleza po hlacnici, predalov ne obrajta prevec, ponoci najraje spi tocno zraven moje glave in mi ne pusti zaspati, ker me zgecka po nosu, cez dan pa spi na mizi med monitorjem in lucjo, ter mi otezuje delo, ker rad lezi na tipkovnici in ne mara miske.

a ni leeeeepi?