>prejsn teden je pred mojim blokom sredi noci en par imel manjse nesoglasje. oziroma, po domace, punca je tipu jebala mater. v prenesem pomenu, seveda.
ce sem prav razumela iz njenega kricanja sta bila kao nekje zunaj, romanticnost je sevala iz polne lune, svecke so jima osvetljevale pot domov, in potem je tip iz zepa potegnil mobitel in si zacel dopisovat z eno drugo. punca je to opazla in popizdila. (ajde, mogoce ji je samo odgovoril na en sms, ampak razsodnost punce je splavala po vodi takoj, ko je tip prijel telefon.)

stvar smo, seveda, live twitali.
zaplet – vrh – zatisje – razplet

zadeva me je spomnala na podobno stvar iz mojega zivljenja.
a ves tist, ko komaj cakas, da se tvoja significant other (=SO) spravi pod tus, ker ves, da bo pod tusem vsaj 20min, in v tistih dvajsetih minutah lahka brez problemov in brez gledanja cez ramo msgiras s svojo ta drugo (=TD)? ali pa tisto, ko se zadnjo sekundo pred srecanjem s SO poslovis z zadnjim msgem, spravis telefon v zep in ga potem vsakih par minut pogledas, ce je TD slucajno, v nekem napadu ranljivosti, le poslala sms? in ce je, potem poskusas na extremno nonsalanten nacin, z nekim za lase privlecenim razlogom, it nekam na samo in odgovorit.
in tako vsak vecer, cel teden, kar nekaj mesecev. dok eni v tem cudnem ljubezenskem trikotniku ne prekipi in te poslje tam kamor se sonce ne posije. ali pa vsaj neha msgirat ob pol sedmih zvecer, ko ve, da je SO blizu.

folk, ki je varal, bo tole prepoznal. ostali niti ne, ker ste bli pod tusem in imate perfektno razmerje.