>jaz sovražim dežnike. so popolnoma nepraktični in ne nudijo nič tazga kar velka in trpe
na palerina neb nudla. in ne, niti stilske niso, tak da tišina. v 29 letih sem imela točno eno marelo, pa še to sem nekje izgubila na isti dan. če dežuje se ali a) ne spravim od doma in prestavim karkoli morem delat zunaj suhote in toplote kavča na kak drug suh dan, ali b) počakam, da malo poneha in riskiram mokre hlače.

včeraj je bil eden od teh čudnih dneh.
odpravim se od doma, dokaj sigurna vase in nepremočljivost jakne, ker se z okna sobe se ni vidlo oblakov. seveda se je prikazal murphy in 15 sekund kasneje se ulije kot iz škafa. kaj škafa, ulije se kot da bi stala pod slapom! folk se je spravil iz ulic pod streho, in tudi jaz sem prostovoljno stopla v muzej.
stojimo tam, gledamo v dež, noben ne reče nič, neugosno nam je vsem in vsi mormo jet nekam. a ni in ni nehalo! ker se mi po petnajstih minutah že malo mudilo (da peljem fukaća na wc) sem v krajšem premoru ulivanja zašprintala do kioska, kjer je neki oportunist prodajal dežnike. za €5 si kupim dežnik, in ko stopim nazaj na ulico NEHA DEŽVAT!

u p*čku maternu!
kupim si prvo marelo v 29. letih in je nimam za kaj ponucat!

in ne, danes tudi še ni deževalo.