>moja najdražja je članica politične stranke bloco de esquerda. torej, levice. sicer na območne sestanke ne hodi veliko (bolje rečeno se jim na veliko izogiba) in tudi pri akcijah (lepljenje plakatov, talanje flajerjev, itd) je niso velikokrat vidli. pač, ne gre skupaj z njenim službenim časom. a vseeno je zagrižena “levičarka”, zaradi vseh tistih stvari za katere se levica bojuje. pohvala njej.

na drugi strani pa mene politika nikoli ni zanimala. nekako živim s tistim principom, da “oni bodo itaq naredli kar čejo, mene ne bo nihče upošteval.” vem, ni ravno najboljši položaj, a tko pač je. jaz biti flegma. lena flegma. ne da se mi nekega aktivizma jet. legebitra je ziher razpičkana na takšne kot sem jast, a?

but i digress.

kljub temu sem privol’la podpisat pristopno izjavo, ko so me prosili. zaradi novega zakona mora sedaj vsaka politična stranka imeti najmanj 5000 registriranih članov. in to ne tistih članov, ki se sred kongresnega na papir podpišejo samo zato, da jim dajo mir. ne, ne! tistih članov, kjer moreš dat zraven še fotokopijo osebne in svojo davčno. (big brother is watching me.)
vse to kolobacijo sem dala skoz samo zato, ker je moja tam zraven in ker me je en težak iz stranke prosil, da naj se registriram pri njih. ker kao rabijo tko kot vodo in kisik. ker drugače bo stranka šla b’bye.

danes pa mi pošlejo pošto, da jim morem plačat 15€ za ’08 članarino.
ma ja. itaq. jebte se. tolko o dobrodelnosti.