>zadnjih par dni samo se prelagam skatle in se cudim nad kolicino stvari, katero sem uspela v zadnjem letu spravit v tisto malo sobico. ker prvo noc nisem imela na voljo nic drugega so se horizontalne povrsine spucale s stelexom. (bivsi sodelavec mi je rekel, da je stelex najboljse cistilo za v pisarno. samo en spric in cela pisarna ima vonj, kot da so jo pravkat temeljito pospravile vsaj tri cistilke.) sesalca nimam, na zalost tudi nisem imela smetisnice, tako da so smeti do danes dopoldan bile pod mizo. jbg, kar se ne vidi, tega ni.

v nedeljo navecer so prisli trije decki meni priporocenega selitvenega servisa, katerega bom opevala vsakemu, ki ima pet minut casa. (ce kdo rabi telefonsko stevilko le vprasajte. decki so bili vec kot odlicni!) vse moje stvari so v kombi spravili v priblizno 20 minutah, dvigalo so ignorirali.

kratka voznja na vic, manjsi logisticni problem s prepolnim stanovanjem, a vseeno je bilo dovolj prostora za moje stvari. hvala bogu za povezana bloka in posledicno dve poti do vrat. namrec, po eni strani smo dol nosili stvari prejsnih stanovalcev, po drugi pa so moji decki nosili stvari v stanovanje.
poanta najema selitvenega servisa je bila, da se mi ne bo treba matrat in stvari nosit v CETRTO nadstropje. kaj cem, kondicijo – pa se te imam bolj malo – imam za druge stvari. dobro, res je, da bi morala najmanj najeti ta velki kombi (postelja je 150x200cm in iz enega kosa, tako da ne pase navadni enoprostorec), a za par penezov bi to decki naredili namesto mene. jaz pa bi ta cas sedela na stolu, srkala kavico in si ogledovala mojo novo sosesko.
no, to mi na koncu ni uspelo. nisem cisto prepricana kolikokrat sem sla gor in dol po stopnicah, a naslednjih par dni se na kavo hodi k meni. ali pa jo pijemo preko skype. webcam dela, vrata balkona se dajo odpret, tako da tle ne velja niti argument svezega zraka.

ko smo spravli vse iz in v stanovanje je bil cas za spraznitev skatel in sestavo ikeinih stvari. na pomoc sta prisla tudi lubica in mozek, in z glavo naprej sta se vrgla v navodila za sestavo fotelja. obleke me niti niso prevec zanimale, bolj usposobitev prenosnika (da bo muzika) in ostalih nakupljenih stvari (iiiii, neki novga!). sploh pa, kaksna lezbijka pa sem, ce ne bi sama sestavila vsaj mizice?!

sestavla sem mizo, pospravla na kup vse skatle (muki me prav ni maral, ko sem mu vzela se zadnjo), zacela spravljat stvari v omare, vsaj za silo pometla, sestavla se pisarniski stol in luc, moja dva junaka pa sta se vedno sestavljala tisti eni fotelj. nekje med zavracanjem “popolnoma bedastih” navodil in malo prevec energicnim sraufanjem jima je namrec uspelo nekaj narobe sestavit in, za namecek, tega dela potem niti nista mogla vec snet. sicer so se njune magajverske sposobnosti pokazale ze prej, ko sta na elektricni plosci hotela prizgat cigaret, a v tem primeru niso bile dovolj.

slej ali prej sta obupala, z obljubo, da se lubica S KLESCAMI vrne navsezgodaj zjutraj. kar se je tudi zgodilo in sedaj ta fotelj z najvecjim veseljem zaseda muki. prasec.

sem pa ugotovila, da mi v stanovanju manjka se zelo veliko stvari. stvari, katere sem do vceraj zvecer, jemala kot samoumevne. kot npr: pribor. dzezvo sem nabavla takoj prvo jutro, katastrofi smo se izognal. v hladilniku me sicer caka ena velika glava zelene solate, sam kaj ko nimam sklede.