>na atija me vedno spomne njegov cuba parfum, na mami opium, mlajsa sestra jih tako hitro menjava, da ji ne bi znala pripisat samo enga, starejsa pa je vcasih redno uporabljala sampon z vonjem po brezi. vonj bencina me vedno odpelje nazaj, ko smo se kot druzina hodili na morje. ko kolegi v avtu kadijo in me sprasujejo, ce me moti, vedno odgovorim nikalno. ker me res ne. celo dopade se mi. odrasla sem z vonjem cigaret in trenutno je okoli mene tako malo kadilcev, da se vcasih zalotim kako ta vonj pogresam.

ze veckrat mi je bilo receno (in ne samo od ene osebe), da moja koza disi po breskvah. cetudi sem se malo pred tem stusirala z milom, ki naj bi imelo vonj po mesanici mleka in medu. mislim, da sem prav iz inata zacela kupovat mila s popolnoma drugacnimi vonji (skratka, ne z vonjem po kakrsnem sadju). samo zato, ker me ta trditev vedno nasmeji. spomne me na tistic prvic. tako si je pac zapomnila vonj moje koze, tako naj bo. ne bom je prepricevala v nasprotno.

zakaj ta post?
na nek bizarn nacin sta me #muki in njegova st.2 spomnili na ze zgoraj omenjene druzinske izlete na morje. natancneje, na cesto mimo deponije pri ilirski bistrici.