>ko se proti veceru spravlam na tistih 20min hoje na drugo stran mesta imam cisto vedno v usesih slusalke mp3 plejerja. hodit brez muske mi nekok ne ratuje najbolje. tudi, ko grem iz sluzbe domov, in imam le bogih 10min pred mano si dam najprej slusalke gor in sele potem se odpravim. tiste 4 pesmi (ali vec, odvisno kolko sem in the mood za preskakovanje dolocenih prevec sentimentalnih pesmi) so totalni life saverji. nihce me ne pride prosit za denar, nihce mi noce nic prodat in kletje folka, ker se pac morjo sredi tiste najbolj ozke ulicice ustavit in predebatirat zadnjih 6 mescov z daljno sestricno, je tako zelo lazje. pa ceprav samo v glavi. vse zveni malo drugace (in malo bolj glasno) ko ti v glavi odmevajo komadi katerih besedila znam ze itaq na pamet.
in velikokrat se mi je zgodilo, da se mi je tocno pred vhodnimi vrati bloka st. 8 odvrtel komad michaela bubléja “me and mrs. jones”. mp3 imam vedno nastiman na shuffle play, tako da tu zraven nimam jaz nic. pesem je sicer priredba komada iz leta 1972 (billy paul, “360 degrees of billy paul”), ki je dobila ze toliko priredb, da tudi wikipedija ne bi mogla vseh nastet.

je pa lepa pesem, tako da se ne pritozujem. majklova verzija spodaj.