cajt-pred-tagi

>queima! univerza! študij! yay! brez šolnin! zastonj pivo!

>to ti je nekok na hiter opis enga ‘festivala’ v coimbri, ki se mu reče queima das fitas (.net).
pač, en teden žurka in vsake tolko kakšne demonstracije proti šolninam in nekaj glede tistega bolonjskega študija.. ampak 99% časa pa se gre za fešto do neba in na tisti posebni torek za zastonj pivo. in tega piva je zelo veliko. ugante kje bom jaz naslednji torek? 😀
zakaj zastonj pivo? a je pomembno?? okej, da razlozim. torej, tisti zloglasni (a tako prekleto priljubljeni) torek je na programu queime “cortejo”. torej, sprevod po naše. v tem sprevodu sodelujejo vse fakultete univerze v coimbri. teh ni malo. in tudi skupin (recimo, razred), iz vseh teh fakultet, ki bi se želele predstaviti svetovemu svetu ni malo. kar je zelo kul. lani jih je bilo okrog 130. kje točno je sedaj na vrsti zastonj pivo? hja vsaka takšna skupinica študentov si mora za sprevod urihtat kamion. kje dobijo kamion je njihova stvar. kaj dajo na kamion je tudi njihova stvar. kaj talajo lačnemu in žejnemu folku, ki spremlja to zadevo, je pa stvar sponzorjev. takšnih ali drugačnih. sicer, da me ne boste narobe razumel, ti sponzorji niso potem čisto splakatirani po kamionu. ne, to se ne dela. sponzorji dobijo čast imet svoje ime v taki mali knjižici, ki jo tudi talajo pijanim gledalcem. v tej knjižici so pa karikature. karikature vseh šttudentov tistega letnika, tiste smeri in tistega kamijona. zakaj? niam pojma.
pač, ker naj bi to bila tradicija in s tradicijo se ni za zezat. še posebej, če si študent v coimbri. znani so primeri, ko je en bruc prekršil nenapisano pravilo, da je bil zunaj svoje sobe po polnoči. kazen? pobrili so mu glavo. sredi največjega trga mesta. število ljudi, ki se je zgražalo? nič. število ljudi, ki jim ni bilo nič jasno? 1. jaz. število ljudi, ki so vneto in zelo glasno navijali, da naj že enkrat opravijo to? vsaj 50.
aja, še ena stvar o kamijonih. vsaka fakulteta ima kao neko svojo barvo. torej, barvo s katero je zastopana pri kaj-te-vem-čem. in ti kamijoni so potem opravljeni s papirnatimi rožami barv njihove fakultete (študijske smeri, whatever). en izmed hobijev gledalcev: dobiti čim več teh rož, si jih zataknat pač nekam (em, oblačila, torbe, itd) in s tem paradirat po mestu. zakaj? niam pojma. ker pač. “queima das fitas” drugače pomeni “žganje trakov”. torej, trakov fakultete. spet eden izmed ritualov univerze. spet eden izmed ritualov, ki mi niso preveč jasni 😛
lani sem bila prvič, in ni bilo zadnjič. sprevoda ni za zamuditi. (jaz se spomnim samo do komijona številka 36, ostalih 50 mi je znano samo po fotografijah. it wasnt pretty, but im positive it was one hell of a party!) tako da, če planirate obisk coimbre v maju, naj bosta to prva dva tedna. videli boste veliko in še več. aja, in odšli boste navdušeni. (sedaj pa prosim, da mi turist pisarna coimbre plača za tole reklamo.)

Standard