>(kolegica, bivša prostovoljka, itaq, dela v španiji in je prišla cez vikend na obisk. sem jo pobarala, da me postriže in ker še vedno nisem šla pod tuš imam lase tudi tam, kjer jih ponavadi nimam.)

torej, kakor oznanjeno, vceraj smo se vsi po vecerji spravli v salão brasil. mesto je že okrancljano za božic (look pic below), pa ceprav tri tedne prezgodaj. ampak okej, bodo vsaj (po lanskoletnih izkušnjah) pustil vse gor do marca, ko je neka druga fešta. zakaj bi se matral in dol pobiral, ce morjo par mescov kasnej spet jih gor dat? dopade se mi njihovo razmišlanje. taka “take it easy, peace and love” varianta.

ce boste slucajno kaj tukaj naokol hodli vam priporocam salão brasil za vecerjo. vzdušje je zelo kul, muska ni prevec naglas, zelo kul stil (kaj te vem, reggae-ska-punk-chill-kizomba mix), natakarca kjut (ko se ne nasmeji), kuharca se vsake tolko pride pomešat med folk, itd. skratka, kul. plus, cene so cist normalne (look pic below), za hrano pa garantiram, da je ZELO dobra.

nabralo se nas je puno. nabrali so namrec 120 eurov, in glede na to, da je vsak placal le 1 euro za vstopnico, mi lahko verjamete, da je bla fešta zelo kul. naša trojica: E, H in moja malenkost (look pic below). zakaj mi je štempelj posadila tocno na sredo cela mi ni jasno. do konca vecera smo seveda vsi bili polni tega štemplja (cel obraz, roke, noge, vrat, majice, jakne, itd.) in vsi upamo, da gre ta cudna zelena ven!

stvar se je, portugalski tradiciji zvesto, zacela z dvourno zamudo (prišli smo prej kot vsi nastopajoci, pa še mi nismo prišli takrat kot je pisalo na flajerju). mislim, da so se okol polnoci šele zaceli ogrevati (look pic below) in naštimavat mikrofone in instrumente. tolko bobnov še nisem vidla v eni sali. na drugi strani dvorane so eni še vedno imeli svojo bday vecerjo, tako da so bili automatsko povabljeni. sicer jim to ni pomagalo do zastonj fešte – jaz in kolegica sma pograble klobuk, povedale, da zbiramo denar za to in to, in da ce so lahka tolk, da nam dajo vsak 1 euro. kaj pa je to? nic. za one froce, ki že itaq nimajo nic, je pa maljarda. mogoce sma medve ble tolk simpaticne (zahtevne, težke, itd.), ne vem, a dali so vsi. yay!

potem se je pa le zacelo bobnanje. glavna skupine (sestavljena iz folka, ki se šele uci igranje na djembe bobne) je bila ena izredno visoka in bela portugalka. men je sicer izgledala kot nemka ali nizozemka, ampak je rekla, da je originalno iz lizbone. okej, naj ti bo. po bobnanju pa še malo capoeire.. (look pic below)

okol 4h smo odpujsali domov – jaz potem direkt k moji, H v mojo posteljo, E pa v svojo.