>vsi nekaj pišejo o svojih sanjah, tako da še jaz pristavljam svoj piskrček.
včeraj zjutraj je moja šibala v službo, jaz pa nazaj v posteljo. mudilo se ji je na bus, ki jo potem odpelje do železniške postaje. (ta scenarij se ji odvije na vsake kvatre, ko jo mati pobara za avto, in tako je moja odvisna od javnega prometa in vseh težav, ki pridejo v kompletu.)
če se prav spomnem je ob 8:31h še bila v predsobi, in bus naj bi bil pred vrati ob 8:30h. a je možno, da je zamujala?? (če kdo pozna mojo, potem ve, da je tole smešno. ima namreč totalni komplex zamujanja. vedno in vsepovsod zamuja. no, je zamujala, dok je nisem jst petnajstrak v rit brcnala in povedla, da je to totalni disrespect do oseb/-e, ki čaka/-jo. sedaj zamudi, če je res nekaj narobe.)
par minut kasneje, ko sem že bila v deželi sladkega medu in vzburljivih sanj, od nekje registriram zvok novega sporočila. ni se mi dalo stegnat roke in ga prebrat, zato pa so mi možgani naredli čist neko drugo verzijo sporočila. kao da je zamudila bus in da pride nazaj v posteljo k men. da bo kao doma delala.
ko se končno že stegnem po telefonu preberem, da je ulovila bus, da je danes sončno in da naj imam super dan.
bleh. tolko o realnosti. sanje totalno zmagajo!