>danes je v ljubljani enajsta slovenska parada ponosa in ze enajstic me sprasujejo, zakaj nisem sla paradirat okoli parlamenta in kako se lahko tako grdo in popolnoma nepodpornisko obnasam do mojih “sotrpinov”?! kako si lahko ena lezbijka dovoli kaj tako predrznega in se ne pridruzi maljardi (ajde, 200) folka s transparenti <sarcasm>polnimi optimizma, neobsojanja in cvetk v rimi?!</sarcasm>

in, da povem se enajstic:
ker sem mnenja, da homoseksualnost NI izbira. ni to isto kot it k najboljsemu sosedu in namesto navadnega toasta vzeti tistega extra fluffy. ker mislim, da je to nekaj, kar je v meni ze od rojstva. da pri tem nisem imela izbire, da je to prislo v kompletu z vsemi ostalimi DNA lastnostmi. zakaj tocno bi mogla biti na to ponosna? po isti logiki bi mogli tudi vsi modrooki imeti svojo parado. (uii, dve parade na leto!)

in potem slisim opazke kot npr: a mi je res popolnoma vseeno za nase tegobe in tezave? kaj pa ce se bom kdaj hotla porocit in mi to se vedno ne bo dovoljeno? kaj ce bom enkrat spoznala tisto “eno”, s katero boma hotle imet druzino, posvojit otroka in bo to padlo na gluha usesa?? kaj gluha usesa, najverjetneje se bodo se nasmejali na najin racun! in meni je to vseeno? ce ze ne morem ali nocem to naredit zase, naj potem to vsaj naredim za druge.
“think of the puppies!”, varianta.

a da bi?
resno?
na ta en dan naj bi bla najvecja kolegica vsaki pobriti punci s tatuji po rokah, najvecja obozevalka njegove fenomenalno skupaj skombinirane garderobe, in si od njune civave v roza oblekci zelet avtogram. na ta en dan v letu se bomo vsi pretvarjal, da je popolnoma vse v najlepsem redu. pozabli bomo na dejstvo, da so po sobotnih 4kah ljubljanski trictraci petkrat vecji namisljenih govoric, o tem kdo je koga polozil na wcju, kdo je sel domov s kom, kaj je rekla ona tisti ta izobceni in kako si je sploh upala se pogovarjat z njo, ce pa ji je jasno, da je cela scena ne mara zarad onga, kar je naredla eni cist ta tretji. sploh pa, ignoriral bomo dejstvo, da se ostalih 364 dni vedete drug do druzga kot pubertetniki. (tle vas bo sedaj kar nekaj vrglo roke v zrak in me – ponovno – krizalo na svojem cistunskem krizu. “kako si drzne?! prasica.” moram priznat, da je tudi prvic pasalo. theres no bad PR, al kako pravijo?)

(na zalost) danes ugotavljam, da je v sami glbt populaciji 15x vec diskriminacije s strani drugih glbt pripadnikov, kot iz strejt sveta.

drage lezbijke in pedri,
verjamite, da sem vam hvalezna za vso vase trdo delo pri poskusu spremenit nacin mislenja slovencelnev, in druzinski zakonik bo slej ali prej propadel/uspel (dejmo se zment, kaj hocemo.), ampak samo zato, ker se mi ne da za rokce drzat in krozit parlament (kdo sploh dela v soboto? cistilko fato celotna stvar samo moti pri sesanju stopnic.), to se ne pomeni, da sem kaj manj homoseksualno usmerjena kot ste vi. se vedno obozujem BOOBIES!!, zensko telo in vso bedasto obnasanje po katerem smo zenske znane.
a na parado me, kot kar velikemu stevilu drugih, se nekaj casa ne bo.