>zjutraj se spravim na trolo, treba je bilo na stajerski konc. birokracija. vsa blesava, ker sem bila se brez prve kave. funkcioniranje je potemtakem bilo dokaj vprasljivo, ampak tu mimo itak pelje samo ena trola, tako da to ni bil problem.
problem je bil, ko se je urbana zadrla, da jo naj napolnem. ce bi mi ta prasica to bla povedala PREDN sem se spravla na trolo, bi bilo iber fenomenalno. tako pa sem gledala butasto v ono masino in zacela iskat kovance po denarnici in zepih. seveda jih ni bilo. imela pa sem bankovec za 5 ojrof in tega je bilo zaj treba nekok zamenjat.
vprasam tipota takoj za soferjem, on potegne iz zepa celo pest kovancev in lejga zlomka, imel je drobiz. “stari, ej, ful hvala, resu si mi glavo!” tko nekok je bila moja zahvala. sedaj vem, da bi mu bila mogla odbit glavo, jo napiknat na kol in paradirat z njo po troli!

prasec mi je dal en kovanc za en evro in DVA KOVANCA ZA DVE BOSANSKI MARKI! DVA!!! prasec jedni. okej, vredu, za enga bi se rekla, da je bla nesreca. ampak za DVA?!

kaj naj zdej s stirimi bosanskimi markami?! (ne, urbanomat jih ne vzame. ja, ITAK, da sem sla probat.)