>trenutno se nekaj zajebavam s phpjem. juhu bruhu. nekateri serverji so tko zaf*kani, da je za znoret. no, serverji sami nimajo tu nič zraven. ampak control panel za uporabo le-teh so včasih nareti tko čudno, da je umetnost se najdet ven. ampak okej, dok majo live help (trenutno mi pomaga ally. če je raztresena? niam pojma.) je vse okej.

včeraj ponoči (edit: dva dni nazaj) prišle z mojo nazaj z dvodnevnega izleta po serra de estrela. ona mela par dni prost (podaljšan vikend zarad praznika, kao) in moj rojstn dan 14 dni nazaj. ko sma se odločale kam grema je dobila idejo, da me pelje v skiparque na snowboard. dopade se mi in pogrešam sneg. super kombinacija! edina zoprna stvar, ko sma prišle tja je bil na sporedu neko tekmovanje malenih in so pisto (podlaga je bila neka deka, prižgani sprinklerji na vsakih 20cm, nekok brez tistega sneg-filinga) odprli šele okol 18h. sicer je bilo sončno in toplo, in bi komot počakale, ampak se nama nekok ni dal. plus, raj imam sneg kot pa deko. tak da, smo vse skupaj prestavli za dva mesca, ko bo nekje v državi le zapadl tistih par cm snega, da bo okej podlaga.
je pa tale stvarca tule zelo poceni! najem opreme in seveda brezplačno furanje gor stane, v visoki sezoni, slabih 30€. kar je nič v primerjavi s slovenskimi cenami. ampak okej, tu folk nekok en boarda vsako sezono. eh, kaj to! ena izmed mojih cimer je sneg nazadnje vidla leta ’96!

peljala me je tudi videt vasico seia, kjer je preživela prvih 9 let svojga živlenja. mala vasica. je skoraj ni prepoznala, ker že par let ni šla na obisk. sicer je potem nekje vidla svojo varuško ampak kljub temu, da so se ji skor zarosile oči, je ni hotla jet pozdravit. bo prišla kdaj drugič, z mamo in bodo ostale cel dan. zelo je navezana nanjo, zato ostat samo par minut ni fer. ne do varuške (ki je izrecno rekla, da hoče pred smrtjo še par urc se menit z njo), ne do moje. we can understand that.
v neki mali trgovinici sma kupile requeijão, pršut in kruh in potem pri jezu na vrhu gore pojedle najino fenomenalno kosilo. (glej sliko) peljale sma se tudi mimo kar pogostih oglasov za prodajo psov. izgleda so psi pasme serra da estrela zelo znani. ne bi vedla, prvič slišala.

potem sma se še malo vozle okoli, jaz sem crkvala od smeha zaradi imena neke vasi (manteigas, kar pomeni maslo v množini, torej.. masla) in velkega billboarda v prihodu v to vas (primeiro manteigas.. moj dodatek “e depois as azeitonas”, hehe), moji šlo to malo že na jetra zato sem diplomatsko nehala, ko sma prišle v.. kam že? v mestecu belmonte sma za foro šle vprašat kolko pride nočitev v pousadi (sma se zmotle in mislale, da je to hostel ampak glede na lokacijo le-te in avti parkiranimi spredaj je bilo zelo easy skapirat, da sma se zelo zmotle). 185€. poceni, ni kaj.
prespali sma v guardi, pensão filipe. moja se delala, da je tujka in da ne govori portugalsko, zato sem mogla jaz biti tista, ki je zahtevala zakonsko posteljo. šefe naju malo čudno pogledal, rekel, da jih nimajo več, da pa imajo eno super poceni sobo z dvema posteljama. hihi. sma jih potem skupaj porinle, tako da ni bilo blema *evil grin* moja bi sicer bla najraj nardila škandal, ampak okej, smo jo preprečli.

// begin rant //
na terasi zraven mojega okna, sosednja hiša, je neki američan, ki na veliko razlaga, da “yes, we were naked in the shower, together!” ah, užitek. zakaj so vsi američani tako glasni??
// end rant //

ker sma v guardo prispele malo pozno, in ker se nama po večerji ni dalo preveč hodit (plus, bil je praznik, ni blo velik za videt, razen tistga RDEČGA YUGECA s portugalskimi tablicami), sma šle na sightseeing tour naslednji dan. takrat sma tudi opazle a) dispenser za injekcije (glej sliko spodaj) in b) neko čudno umetnino (glej sliko še bolj spodaj). a mislite, da oni vejo, kaj tam kažejo tako ponosno?

po guardi sma se odločle, da grema še naprej, po vasicah in čudnih poteh portugalske. recimo v vasici sortelha z gradom, kjer mi ni uspelo najdet tistih fake vrat (čeprav so ble na mapi gradu) in kasneje v neki mali vasici (zgodovinskega pomena ne vem več zakaj), kjer je prvi sosed kar par hribov stran. natočle sma si par litrov sveže vode, pojedle kar nama je ostalo od kosila prejšnega dne in se spet preko serra da estrela napotile proti coimbri. na vrhu hribov (gora?) naju je dobila megla, tako da sma vidle točno nič (slika nečesa spodaj). vozili smo se z vsemi štirimi blinkerji, meglenkami (ki so pomagale nič) in celih 20km/h. par let nazaj naj bi bila megla tu tako gosta, da je mama moje šla ven iz avta in kazala pot. juhu za gorske dogodivščine.

all in all, zelo dober izletek. smo ugotovil, da lahko na easy greva kam za čez vikend in še vedno vidiva veliko stvari. še posebej, ker se njej dopadejo te male vasice, jaz pa tudi lahko preživim brez hrupa par dni.