cajt-pred-tagi

>vikend v lizboni — sedaj z manj spomina!

>kakor sem oznanla, v petek sem se odpravla na podaljšani vikend v lizbono. podaljšani zato, ker je včeraj (v torek) bil na portugalskem praznik in sem dobila prosti tudi ponedeljek. glede na to, da sem plačana na dan, to ni bila dobra novica. po drugi strani pa se mi je v soboto pridružila še moja, tako da je bila portugalska navdušenost nad pustom kar dobrodošla.

torej, petek:
carica me je pobrala na avtobusni enkrat proti večeru, in preden sma se odpravile v (nama kasneje) popolno neznanko, nama je pripravila še riž in purana v zenf omaki, brez zenfa. včasih je poanta v stvareh, ki jih NI v jedi.
ker se na portugalskem vse začen pozno smo bili v bairru altu zmenjeni šele okoli polnoči. (se mi zdi.) ampak ker se nama je mudilo na politrske mojitoje za 4€ sma se tja odpravile že okoli 22h. (se mi zdi.) v zloglasnem kafiću si naročima prvo rundo in se poknema na pločnik pred vrata (da ja ne bomo mogli predaleč hodit po nove runde, hehe).

in to bi bilo nekok vse kar se spomnem. ostalo je vse nekok blurry.

kar sma ugotovile s skupnimi močmi je tole: jaz sem med večerjo spila 3 pive. ona en kozarc moscatela. v bairru sem jaz spila 3 velke mojitoje in naj bi tudi eno malo (no, normalno) caipirinho. tega se jst ne spomnem. mislim, da je ona tudi spila 3 caipirinhe, ampak to jst nisem ziher. bo treba njej na besedo vrjet. vem, da mi je en simpatičn (se mi zdi) portugalc polil mojito in šel kupit nadomestno pijačo. (hence prisotnost caipirinhe.) vem, da sta bili tam še dve drugi slovenki, faci velki. carica pravi, da sma se domov spokale dokaj hitro, oko 3h. mogoče še prej. jaz o tem nimam mnenja, se ne spomnim. spomnim se, da mi je pomagala vstat. spomnim se neke zelene luči na koncu ulice (=prosti taxi). spomnim se vsedet se v taxi in tipa, ki je hotu, da plačama. ne spomnima se po kakšnih turističnih turnejah naju je vozu tipo, a izgleda sma plačale vsaj 2x tolko kot bi drugače. stari je genij, rispekt. nobena nima pojma, kako sma prišle po “sissy stopnicah” (stopnice so visoke glih za tretjino normalne stopnice!) do bajte in potem še v tretje nadstropje. odklenit vrate izgleda ni bil problem, še manjši spravit se v posteljo.

v soboto sma spale (in se kot megla vlačle iz enga konca stanovanja v druzga) dok ni zvečer v lizbono uletela še moja. za večerjo smo se, našim energijam zvesto, odvlekli v cup&cino (kako nazgravžna stran!), kjer smo med večerjo dobili tudi zastonj razvedrilo s strani portugalske vojske. sledilo je it domov in spavat. zakaj bi večer bil drugačen kot popoldne? ali jutro?

del nedelje je bil preživet med štirimi stenami, del med iskanjem izhoda (in spoznavanja neke zelo čudne umetnosti, glej zadnji dve sliki v sklopu) iz vrtov gulbenkiana, in preostanek popoldneva na dežju z iskanjem še enega kafića, kamor bi se bli lahko poknili za še en kofe. skratka, izguba časa. moja je šla na neko predstavo umetnostnega drsanja svojih nečakinj, medve sma pojedle špagete, carica je rihtala odnose, jaz gledala videe.

v ponedeljek je moja vstala kao zgodaj, ker je imela za delat, in s carico sma dopoldne preživele ob lapanju in gledanju tvja. (človeka vsake tolko preseneti kako dolgo lahko trajajo dve uri.) enkrat sredi sončnega dela popoldneva smo se končno spravili v center, natančneje v noobai cafe. zelo priporočam! po večerji smo tudi mojo peljali v bairro, da bi še ona prišla do obljubljenega mojitoja. mislim, da se je meni želodec obrnil že pri misli na še en mojito (beri opis petka), tako da niti prvega nisem popila do konca.
ker se je carici žuralo in nama ne tolko, se je poslovila in šla na lesboa party. po pravici povedano ji nisem bila fauš nič. hickieji za dokaz.

včeraj je bil dan v lizboni zelo kratek. moja šla na kosilo z bratom, jaz vstal
a uro pred odhodom busa, z zmedeno družbo popila kofe in šla.

ocena celotnega vikenda? zelo zanimivo. trije smajliji in en prdec.
spodaj komad (jinxna čemu si ti), ki sem ga imela na replay cel čas pisanja tegale posta.

Standard