>pravkar koncala slicevanje ene strani, po tušu pa še css in tabele. yakh. raj mam dizajn kot kodo. ampak okej, eno ne more brez druzga.

popoldne preživela z mojo in dobla knjigo za xmas. yay. po pravici povedan, jaz nisem oseba za knjige.. AMPAK trilerje in kriminalke vedno rada berem, še vedno sem popolnoma navdušena nad patricio cornwell! žena je forenzicarka (kak se to rece pravilno po naše?) in uporablja znanje patologije, medicine in kaj-vem-še-cesa v svojih knjigah. glavna karakterka parih njenih knjig, kay scarpetta, je tudi forenzicarka in za eno izmed knjig se je patricia šla naucit pilotirat helikopter. hows that for devotion? (poglejte uradno stran za zelo dober trailer njene knjige “predator”, ki pa na žalost dobiva samo slabe ocene)

.. orhan pamuk, snow. ker sem jaz tako striktno proti temu, da berem knjige v portugalšcini (T, ne me tepst, ampak raje razumem celo knjigo brez da morem po slovarju brskat. ni filinga.), mi je kupla to knjigo v anglešcini. kjut, a? sicer je še nisem zacela brat, bom jutri. obljubim, da povem, ce je knjiga okej. od nobelovga nagrajenca bi se nekok spodoblo, da je okej, ne? (sicer sem bila malo bolj in favour of “america (the book)” od jon stewarta, ampak je nekok nimajo v štacunah. no ja, bom pac si jo mogla sprintat. saj je nisem zastonj skoro en teden dol vlekla!)
sem pa danes šla gledat po štacunah za njeno darilo. ja, vem, pozno, ampak jebemti, ce se nisem mogla odlocit kaj naj ji dam. kofe mašino je zaj rekla, da noce. in to ne tisti “nocem, ampak zraven v glavi skacem od navdušenja”, ampak pravi “nocem kofe mašine”. vredi, te pa ne. potem smo nekok prišli do ure za na steno. tiste, ki jih vidimo na železniških postajah. kar tudi kul ideja, se men tud dopadejo. plus, vedno me med zajtrkom vpraša kolko je ura, kljub temu, da ima eno na zapestju. ne pravim, da me bo nehala sprašvat, ampak ji bom vsaj lahka namignala v smer ure brez da neham žvecit toast.