v srednji šoli smo jih menjaval kot spodnje gate, s torka na sredo, če se nam je slučajno kdo zameril, ko ni pustil, da prepisujemo med testom za matematiko. včasih je bilo dovolj, da nas je do takrat najboljša sošolka malo postran pogledala in smo že imel tiho mašo. vse do zadnje ure, ko sma pač bile zmenjeni, da greva skupaj na deci-deci in sma se preprosto mogle pobotat. krut svet. z določenimi iz srednje se še vedno pokonektamo, pa čeprav samo na obletnicah mature, ali par humornih besed na fb.
na faksu smo že bili malo bolj selektivni. najprej smo bili skoncentrirani na urnike, obvezne vaje, iskanje predavalnice v prevelki in konfuzni stavbi. ko se malo sprostiš pa si najdeš svoje skupine; nekatere smo imeli za učenje, druge za ponočevanje, tretjih nismo niti opazli, spet četrti so bili naš partner in crime v študentu. redki, zelo redki, pa so ostali z nami še zdaj. mogoče so že poročeni, z otroci, živijo na drugem koncu države, a vseeno vsake tolko podebatiramo. preredko, a je. in takrat je fajn in paše.
ko pridemo v odrasla leta (vsaj biološko gledano) se prioritete spremenijo, čas se drugače porazdeli, ne da se nam več čisto vsaki osebi vse razlagat, za določene nimamo niti potrpljenja, krog frendov se zdesetka in včasih tudi popolnoma resetira. z menjavo službe, s spremembo karakterja, mogoce enkrat na dekado, mogoče večkrat letno.
nekatere spoznamo v službi, kjer osem od 24 ur dneva preživimo skupaj in hočešnočeš, neki osebi začneš zaupat, jo spustiš bližje, spoznata svoje fore in #tgif se začne že opoldan. spet druge pa najdemo po spletu okoliscin, ali celo na spletu, in mogoče ti na začetku ne “potegne” takoj, ker pač ne klika tako kot ti, ampak s časom začneš to spoštovat, sprejemat, uživat v tem in pogrešat.
nimam veliko prijateljev. tiste ta prave, s katerimi se lahko v razmaku pol ure pogovarjam o novi frizuri britney spears, smislu življenja, izogibanju vikend instagrama, ker bo spet poln burgerjev in piva, planov za dopust in vedno aktualne teme, dafak se dogaja s sparglji?!.. te prijatle lahko naštejem na prste ene roke. mogoče še kak prst z druge, mogoče.
ko nekoga spustim v ta krog, jim zlepa ne pustim ven.
ampak, kot vsako drugo “razmerje” v življenju, je tudi to dvosmerno.
samo zato, ker men ena oseba pomeni veliko, to še ne pomeni, da tudi jaz njej. samo zato, ker jo jaz hočem v življenju, to ne pomeni, da si ona želi isto. in včasih je zelo težko s tem se sprijaznit.
vedno je kriva situacija, to mi je jasno; nekdo se preseli, dobi službo nekje drugje, lajf se spremeni. a vseeno, določene situacije so prav zoprne, in ko se nekdo prostovoljno odloči it, takrat boli. razlogi so znani ali ne, mogoče jih zvem naknadno in se potem tepem po glavi “zakaj mi to ni prej povedla?”, pri nekaterih pa še vedno ne vem.
vem pa, in na žalost to vsakmu povem, da vedno dam še eno šanso. vedno. nekaterim še drugo, tretjo in petnajsto. seveda potem sledijo vprašanja v stilu, “koliko šans pa ji še misliš dat? zakaj si ji dala še eno šanso, da te prizadane?”, jaz pa samo kimam in si pravim, da bo tokrat drugače.
ker tokrat bo res drugače.
če ne tokrat, pa potem naslednjič.
ji še ostane trinajst priložnosti.

v eni izmed prejšnjih objav sem napisala, da iščem definicijo seksa. po večih pogovorih o tem sem skapirala, da ne iščem definicije (ker tista ta najbolj biološka razlaga mi je znana), ampak bolj “kdaj tooooooooočno se dandanes nekaj šteje za seks”.
pa gremo kar po vrsti, oz po kao-spolnih dejavnostih in dogodkih, ki jih dve osebi lahko počneta/doživita skupaj, tako ali drugače. ostala bom pri bolj “vanilija seksu“, ker nimam ne zadosti izkušenj, kaj šele materiala, da bi lahko v to vpletla še bdsm, vojarizem in karkoli je še stvari, ki nas čudne ljudi rajca.
od glave navzdol:
1) dotiki
tisti najbolj nedolžni nikakor ne spadajo v kategorijo “seks” (razen mogoče v predigro, pa še tam so stvar debate), tako da lahko to mirne duše preskočimo.
2) lupčkanje
ni seks niti pod točko razno, je pa zelo dober začetek le-tega.
vseeno, lupčkanje zna bit na trenutke skoraj bolj intimno kot seks (če ignoriramo puberteto, jao bože, kaj smo takrat delal), ampak poanta objave ni “level intimnosti”.
3) petting / make out
no, tu se pa stvari začnejo že ornk dogajat. dobesedno in figurativno. glede na vse javno dostopne definicije seksa, to ni to. te definicije večinoma vključujejo dve glavni besedi, penetracija in/ali orgazem. ne rečem, da do orgazma pri pettingu ne more priti, ampak orgazem ne sme bit pogoj za kategorizacijo tega kot seks. (se zna zgodit zelo pogosto, če je stvar izpeljana pravilno, in ja, če se mene vpraša, bom to takrat štela kot seks.)
4) oralno (blowjob)
na www lahko preberemo, da nekatere žens…. punce ponujajo blowjob v zameno za happy meal v mcds, zato sklepam, da one to ne smatrajo za seks. (ali pač?)
torej, strejti, a se blowjob šteje za seks? al je to pač kr neka aktivnost, ki je ni niti potrebno omenit ali štet, ko te nekdo vpraša, če si danes že seksal/-a?
also, pravijo, da se blowjob ne šteje za seks od clintona naprej.
ha.
5) oralno (kunilingus)
imho, totalno seks. četudi je samo njej prišlo in je s tem seks kot tak (za zdaj) zaključen. mogoče je to samo moja percepcija, ker sem lezbijka in se mi, jbg, ta del ženskega telesa zdi ekstra zabavn, intimn, fascinantn, itd. in kakršnkoli stik ktergakoli dela mojga telesa (sploh če so to usta ali jezik, OUMAJGAD) s tem delom njenga telesa je faking mind-blowing! takrat sem ko 5-letni otrok v trgovini s sladkarijami in če bi ta trgovina bila zame skoz odprta, bi bla jst najbolj srečen človek na svetu.
*odplava nekam v svet domišljije*
5) penetracija
pri vseh razlagah seksa je penetracija ena izmed dveh stvari, ki “spolno aktivnost dveh (ali več) oseb” štejeta oz kategorizirata za seks. seveda se bodo našli tisti, ki bodo za penetracijo šteli samo seks med moškim in žensko, ker pfffft, jst imam tiča, kaj točno bo lezbijka nardila s svojimi prsti?!
okej, ko smo že pri tem, a penetracija velja za “pravilno” samo, če je v igri tič? ali veljajo tudi prsti? ali mogoče vibrator, dildo, nekaj faličnega pač? in, a mora v kombinaciji biti tudi vadzajna, al je dovolj anus?
moški imate zdajle verjetno dve reakciji: 1) uuuu, lezbijke! in 2) v rit ne velja!
6) orgazem
no, če bi se seksu reklo seks samo takrat, ko nekdo doživi orgazem, potem določene ženske še nikoli v življenju niso seksale. tko da, ne, kljub večinskemu mnenju vseh, ki jih poznam in so dali svoje mnenje o tej temi, orgazem ni pogoj, da se nečemu reče seks. je pa zelo dober indikator.
in ko smo že pri orgazmih, do sedaj v tej objavi se je vedno govorilo o dveh osebah. kaj pa če je oseba ena sama?
masturbacija, npr.
ta aktivnost sama po sebi se kao ne šteje za seks in s tem se strinjam. kaj pa če v enačbo dodamo še eno osebo? ta oseba sicer nič ne počne, je pa zraven na postelji, npr. ena oseba masturbira, druga gleda. ali pa se drugi ne da več samo gledat in tud ona masturbira, na koncu pa obe doživita orgazem. razen medsebojnega dotikanja in “veljavne penetracije” so tu vsi predpogoji za seks. torej? a to velja za seks al ne?! in če orgazem ni pogoj za seks, kaj je potem blo to? kvalitetno preživljanje časa? in, a je ta dejavnost v pričo prijatelc/-jev (da ne pozabim na tipe in njihovim navdušenjem nad grupnim drkanjem, mislim, wtf?) res že tok splošna, da se je ne smatra več kot nekaj intimnega?
in zgornji odstavek nas seveda pripelje do vojarizma, ki …
čakaj, to pa skoraj ni več del vanilija seksa, bomo končal temo. o seksu in definiciji se ljudstvo pogovarja, pregovarja in krega že desetletja, konsensusa pa še vedno ni.
.
.
.
mislim, da se bom strinjala z eno, ki je rekla “seks je nekaj, kar ne bi počel s čisto vsako osebo, razen če si prostitutka”.
zdej pa grem, r/nsfw_gif tab se mi že ornk nasmiha, imam boljše stvari za delat.
in ne, ni seks.