1) prelena je, da bi naredila svoj blog,
2) še enkrat preberi #1.
ta-daaa!
(hvala TJ, pošlji še kaj.)
I.
Šit!
Fak!
Fuck me!
Kaj je blo to včeraj? Kaj, kaj the fuck!
Porinu si prste vame in si jih nato obliznil. Tam sredi pločnika.
Samo pomislim na to in sem mokra.
Fuck!
Zakaj?
II.
Vrhunsko!
Že ko te pogledam, mi skoraj pride.
Postanem mokra, čisto mokra. Želim si te, totalno.
Samo z roko iti čez tvoje prsi, trebuh … se spustiti še bolj dol.
Nevem kaj se dogaja, ampak obožujem tvoje telo, obožujem najin smisel za humor. Obožujem kako naju ostali gledajo in si mislijo, kar pač si.
Obožujem kako lahko mi pride ob misli nate.
Privlačiš me.
Ravno prav.
Močno.
edit: je rekla, da je II. o meni. ahem. #egoboost.
Author Archives: freeeky
tedni melanholije. in bednih misli.
vedno si rada zatrdim, da jaz pa nikoli ničesar ne obžalujem. da so moje odločitve v momentu, ko jih naredim, tisto pravo, kar hočem v točno tistem trenutku. da se bom s posledicami ukvarjala kdaj drugič, ker dogodki v prihodnosti niso pomembni za dogodke v sedanjosti. (čist resno, a nismo vsi tako naviti? naivni vsaj?)
zelo dobra sem v tem, da dam osebo iz sistema, iz misli, da pozabim na občutke do te osebe, jih nadomestim z novimi do neke nove, da osebo kratkomalo zamenjam. in sem okej s tem, res okej. tako pač mora biti, da lahko funkcioniram.
“ill burn that bridge when i come to it.”
vedno pridem do teh mostov in vedno jih požgem za sabo. nima smisla se vračat v preteklost, spremenit tako ne morem nič. in vsa tista “kaj bi bilo, če bi bilo” vprašanja nimajo odgovorov in jih ne bodo nikoli dobila. vem, da sem kdaj poskušala pustit kakšna vrata odprta, zavoljo kajvemčesa, ampak so tudi ta že zaprta. sklepam, da je najboljše tako za obe.
in potem je tu ona.
zadnje dni, tedne, se vedno večkrat ulovim, da mislim nanjo. ne vem, zakaj. in vsakič dobim v glavo sliko, da nad mano ždi nek velik črn oblak. obžalovanje se mi zdi kot nekaj črnega, nekaj težkega, nekaj, od česar se beži. in ko je govora o osebi, ki me je takrat s svojim obnašanjem dnevno prizadela, pa čeprav samo zato, ker se je znašla v situaciji, s katero se ni znala spopast, je dejstvo, da obžalujem, da nisma več skupaj, zelo presenetljivo. par mesecev sem bežala tudi od nje, medtem ko mi je ona vztrajno sledila in mi poskušala dokazat, pokazat, razložit, me prepričat v svoje občutke, predanost, zaupanje.
ni ji uspelo, znam bit trmasta. znam držat zamero, čeprav vedno odgovorim, da je vse okejsuperfinofajn.
zamere zdaj že dolgo ni več, smatram jo kot prijateljico, s katero se ne vidiva dovolj pogosto (vsaj za moje pojme), vsaka ima svoje življenje, obema se dogaja in ko se vidiva, jo z veseljem zelo trdno objamem.
.
.
ampak, a veš, če bi se lahko prepričala, da sem zaljubljena vate, bi se. ne, ker bi pričakovala, da boš prišla nazaj k meni, ampak ker sem bila najbolj srečen človek na svetu, ko sem se zavedla, da imaš moje srce.
ps: ja, sem ji povedla, ve, kaj se mi dogaja v glavi. pravi, da se je na koncu spremenila, da ni več takšna, kakršna je včasih bila. ne vem, kaj to pomeni. mogoče pa mi enkrat pove ob pivu.
pred spanjem.
noup *levo*
noup *levo*
že *levo*
noooooup *levo*
tebe poznam *levo*
noup *levo*
noup *levo*
hm *desno*
ja *desno*
noup *levo*
ha, ta je tud tle? *desno*
že *desno*
ni šans *levo*
totalno *desno*
rečmo *desno* *match*
mogoče *desno* *match*
noup *levo*
noup *levo*
že *levo*
že *desno*
noup *levo*
*izklopi gps*
eno 8/10, prosim.
ne vem, kako točno sma prišli do te teme, ampak msgiranje sredi noči vedno zavije na neka čudna pota.
tokrat sma debatirale o stopnjah privlačnosti oseb (natančneje, žensk, ker, roko na srce, na tipe se ne spoznama kaj preveč). vem, vem, ni lepo to delat, vse je subjektivno, beauty is in the eye of the beholder, itd itd. vse mi je jasno, kar pa ne pomeni, da nismo že vsi imeli kak pogovor, ko smo eno osebo požirali z očmi, takoj naslednja pa bi spadala v kategorijo “tega ne povem niti najboljši prijatelci”.
torej, nekako smo se (skupinsko delo) strinjali s tole lestvico:
1) kjut
pač, girl next door, ki je za pogledat, ampak to je nekako to. nima tistega nekega “umpha”. kot fantastična fotka testenin s paradižnikovo omako, katere končno dobiš na krožnik in ugotoviš, da niso dovolj slane.
(google search primer*)
2) lepa
kot tisti modeli in manekenke, ki pod določeno svetlobo in z določenga zornega kota izgledajo totalno lepe, ko odpre usta te pa mine popolnoma vse. bedarija je edino to, da ženska sicer ve, da je lepa, ampak še vedno nekaj manjka. direkt za v vitrino.
(google search primer*)
3) seksi
lepa in privlačna, in ve, da je. kar pomeni, da ima attitude.
sem spadajo tudi ženske, ki niso nujno lepe po nekih družbenih merilih lepote, ampak s svojim attitudom so strašansko seksi (in lepe).
(google search primer*)
4) DA BOMB
(ne, tega nisem še nikol prej rekla, ne vem, zakaj je bilo tokrat potrebno.)
4) femme fatale
na vrhu lestvice so ženske, ki so faking hot aka femme fatale.
ženska, ki ima vse: izgleda seksi AF, tega se prekleto dobro zaveda, tudi tega, da si vsi skor zlomimo vrat, ko gledamo za njo po cesti, in ko nam nameni enga izmed svojih pogledov izpod obrvi, ji je popolnoma jasno, da smo se vsi stopili, da nas lahko poje za zajtrk, izpljune na pločnik in stopi čez. nima ona časa za nas smrtnike, ker ima veliko bolj pomembnejša dela. kaj? nihče ne ve, ampak ko pride jutri spet po petkovšku, si bomo znova brisali slino okoli ust.
(google search primer*)
* google search primeri so vzeti popolnoma na random, brez upoštevanja fotk znanih osebnosti, igralk, pevk, ipd. oz. po mojih preferencah. izgleda so mi všeč temnolase ženske.
monolog dva metra stran.
grem po pivo, boš ti tudi?
pomiri se, ana. kilkenny? iii, žogica.
ne izgledaš ravno najbolj sproščena.
*namigne na moji prekrižani roki*
ne, ne, all good, itak, vse je fajn.
vse je super fino fajn, res je, ne pozabi dihat. dve kolegici v moji sobi, ona na fotelju, jaz na postelji, vsaka s svojim pivom, uiiiiizi večer, nobenih pričakovanj, nič se ne bo zgodilo, tko kot sma zmenjene, ker njej pač ni, party pooper, kako ji ni, če pa je sama rekla, da se dobro lupčkam, to je za izkoristit, al ni, ne razumem žensk, jst bi se tri ure lupčkala z njo, res, brez da bi splo….
*prestavi se s fotelja na posteljo*
resno, ulegla se boš? zakaj mi to delaš? kako naj zdaj sodelujem v pogovoru, če pa.. a veš, kako preprosto bi blo se zdej nagnat k tebi in… ana, nehaj. daj, vprašaj jo nekaj, rada govori, tvoj spomin je bedn, vse ti lahko še enkrat pov…. prosim, daj jezik nazaj v usta.
piva mi je zmanjkalo.
izgleda si že bila žejna.
niti ne tolk, samo zaposlit sem se mogla.
a da me ne napadeš?
tko nekako, ja.
oprosti. a sem preblizu?
če si preblizu? to si me vprašala?
težko ti sledim, ker se vsake tri sekunde zagledam v tvoje ustnice. ne, nisi preblizu.
še predaleč si.
vsedi se mi v naroč… ups, skoraj sem to rekla naglas. ana, zberi se! samo na pijačo je prišla in rekla je, da se tega ne gremo več…. čakaj, zakaj že ne? izjeme potrjujejo pravilo pa tko? ne? stegnila je nogi, zdajle bi z lahkoto… NE, ANA, NEHAJ! NE SMEŠ….
lej. ne morem, res ne morem.
*pogleda me s tistimi temnimi očmi in drži pogled*
čaki, kaj je pa tole blo? tole.. e, že spet! zdajle bi lahko dala roko v ogenj, da si tudi ona tega želi. kaj pa, če reče ne? jao, blamaža. okej, bomo o tem pol razmišljal, zdajle hočem njene ustnice.
vem, da sem rekla, da ne bom in da te bom pustila pri miru, ampak ne morem ….
(ni rekla ne.)
od takrat razmišljam o definiciji seksa.
podnaslov: žensk ni mogoče razumeti.
enkrat je namreč bila ena, ki je rekla, da je bilo tistkrat “enkrat in nikoli več”. ker ne more, ker je strejt, ker kao ima tipa, ker, ker. vsi čudoviti razlogi, vse sem spoštovala, odločitve so odločitve. (ampak mene so učili, da so meje za testirat in sem jih. oh, kako sem jih.)
vsi ti razlogi pa je niso ustavili, da ni potem še parkrat prišla k meni, direkt mimo kuhinje, v tisto sobo, na mojo malo posteljo. po veliko predolgi uri klepetanja o psihologiji odnosov, najinih potovanjih po svetu in kdaj gremo spet na pivo, sem ji končno razprla noge (to je izgleda še bilo dovoljeno), jih ovila okrog mojega hrbta (kako je znala stisnit!) in si vzela njen jezik. čudoviti, čudovit jezik.
nekje med poljubljanjem njenega vratu pa me zdrami iz naslade, “seks pa, no, to je bilo pa res samo enkrat.” kimam razumevajoče, itak, pffft, popolnoma mi je vseeno, zakaj bi me motilo, da mi ne bo več pustila slečt njenih črnih hlačk, je okusit in slišat tist njen “ja, to, to daj še!”. vzamem pivo iz njene roke, jo potegnem v svoje naročje in začnem spraševati bedarije. naj se zaposli, medtem ko ji z rokama preiskujem hrbet. to mi še dovoli. vsake toliko obrne oči nekam nazaj, da vidim samo še njihovo belino.
med igranjem z mojim jezikom naju ustavi in reče “sam tolk, timberlejka poslusava.”
“itak. totalno bi se dala dol z njim.”
“res? ti?”
“ja! a si vidla, kako pleše? če zna plesat, zna seksat.”
nameni mi enega tistih svojih prekleto seksi pogledov izpod obrvi: “a sem ti omenila, da plešem salso?”
… in ko začne gibat z boki se ne morem več držat nazaj. vležem se, posedem si jo direktno na venerin griček (še nobenih pripomb, super!) a ji pustim, da narekuje svoj tempo. najprej počasi, počasi, v krogu, malo naprej in nazaj, potem vedno hitreje, lasje ji padajo čez obraz, z eno potezo si jih zveže v čop, zgrabi me za vrat, potegne k sebi in ko iz ust porine tisti sladki zvok, se od vsega rajca raje sama parkrat ugriznem v ustnico.
te dni jo imam spet veliko v mislih. me zanima, če je že kaj spremenila svojo definicijo seksa.
(o “kdaj tooooočno se nekaj smatra za seks” pa v naslednjem postu. še delam empirične raziskave.”)
it was worth it.
and we decided to make out in
the bathroom and listen to white stripes
on my shitty phone speakers instead
of interacting with the world.
and maybe its the molly but when the tip
of her tongue touched mine, i swear i could
feel it in my toes.
its my answer to her “i love you” that scares me.
Od kdaj je poljubljanje kvantna fizika??
1) otorinolaringolog
usta odprta še bolj kot bi jih odprl sam t-rex, jezik sunkovito potisnjen naprej kot v tisti sceni iz osmega potnika, ko alien prileti ven iz trebuha, iiiiiin evo, že imam detajlni pregled mojih mandeljnov. STAHP IT!
2) speedy gonzales
položaj glave menjava tok hitro kot da bi za vsako menjavo dobila sto evrov. odloči se za nekaj in probaj pri tem ostat vsaj par deset sekund. ja, “par deset sekund”, ker najboljši poljubi so tisti, ki trajajo malo dlje kot radijski jingel.
3) kanibal
ko sma se začele poljubljat sem imela dve ustnici. če bi se le dalo, bi jih rada imela točno tolko, ko se nehama. ker fakmi, zakaj mi rabiš ustnico pogrizt?? se rada lupčkaš s šmirgl papirjem?? (da se razumemo, vsake tolko paše ugriz, v tem trenutku pa moje ustnice še niso bobi palčke, tako da jih nehaj grickat.)
4) sad ga vidiš, sad ga ne vidiš
zakaj se grema skrivalnice s tvojim jezikom? kje točno je užitek v tem, da konstantno umikaš jezik? ja, vem, je rajcih, sploh tisto pričakovanje dotika. ampak dovolj je dovolj, ni več rajcih sploh, samo še annoying. daj mi tvoj jezik, dovoli mi, da ga obliznem, da grem z mojim čez tvoji ustnici in da se najina jezika spoznata! začetek čudovitega prijateljstva it is not.
5) holivud iz 50ih
je rekla, da grem v poljub vedno z malo odprtimi usti. jebiga, če pa ga imam rada v ustih. (jezik, ti perv!) se pa se dobro zavedam, da nekatere preprosto nočejo odpret ust. nisem še ugotovila zakaj. ja, paše poljub brez vpletanja jezikov, dajmo jim malo odmora, ampak za božjo voljo, odpri malo usta in probaj premaknit glavo z leve na desno, krč imam v vratu.
6) cmokarji
malo stvari se da naredit brez kakršnegakoli zvoka, ampak določeni to svobodo do zvočnega izražanja peljejo na čist nek svoj nivo. zakaj je potrebno tolko tega cmokanja? kaj točno to doprinese k celotni stvari? raje ne pomislim, kako zveni, ko jedo juho. *sluuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuurp*
7) odprte oči
jaz oči nagonsko zaprem, ne vem zakaj. najverjetneje zato, ker se mi zdi, da mi oseba, ki ima med poljubljanjem skooooooooz in veeeedno odprte oči, poskuša s pogledom posrkat dušo iz telesa. totalno creepy pogled, ki naj bi odražal kaj pa vem kakšno čustveno stanje, v resnici pa je samo in izključno creepy. sploh ko začnejo škilit.
8) pralni stroj
ne vem, kje so se določene učile poljubljat, ampak glede na akrobacije, ki jih izvajajo s svojim jezikom v mojih ustih, bi rekla, da na pralnem stroju, program centrifuga. včasih se najde tudi kakšna, ki ima pokvarjen pralni stroj in imam na koncu umit obraz. dafak?
9) zobozdravnik
ja, noben poljub ni perfekten. nihče se ne poljublja perfektno (razen oseba iz naslednje točke), ampak kaj delajo nekatere, da se čisto vsakič s svojimi zobmi butnejo ob moje? kako zelo moraš odpreti usta, da do tega pride? mogoče pa hoče, da preverim njeno starost, kot pri konjih?
10) the amazing kisser.
a veš ono, ko se ti zašibijo kolena, ko se ti zdi, da ti je nekdo spodmaknil preprogo izpod nog, ko so ustnice točno tam, kjer morajo biti, ko jezik naredi točno tisto, kar se tebi zaželi v tistem trenutku, ko naredi nekaj, kar ti je novo a istočasno totalno fajn in komaj čakaš, da bo to spet naredila, in ko preprosto nočeš odmaknat glave stran od njene, ker bi to pomenilo, da bi te nehala poljubljat?
e, točno to. te so najboljše.
p.s.: prepričana sem, da je še vsaj pet tipov, ampak sem raje se nehala spravljat v slabo voljo.
…
¿donde estabas cuando te llamaba?
por eso me fui
pa echarte de menos
me fui, pa volver de nuevo
me fui pa estar sola