>komad “puxa lá” skupine philharmonic weed, z njihovega albuma “primeiro mundo” iz leta 2007.
na albumu so sodelovali se Sam The Kid (eden boljsih portugalskih reperjev), Prince Wadada (sebi pravi “angolski reggae dancehall artist”, karkoli pac to je), Melo D (portugalski maxwell, se izgleda mu zelo podobn. “boas vibrações” je fenomenalni komad!), itd.

>v glavi mi je zvonelo se od vcerajsne noci (mama praznovala abrahama, pit smo zacel ze ob 16h, po polnoci se ne spomnem nicesar, a pravijo, da smo peli in plesali in .. aja, pa pili smo tudi.), psica je tezila, da mora na wc, in sem jo peljala.

in hvala bogu, da sem jo!

sonce je sijalo ze od navsezgodaj zjutraj, toplo je blo, psici se je na faci vidlo, da uziva ob valjanju po dreku (sem pozabla omenit, da so se vceraj neke cevi kanalizacije nekje zabasale in da je celi deber za to vedel?) in jaz..
.
.
jaz pa sem DALA GOR JAPONKE!! ni se cisto ta popoln dan, smo pa ze veliko blizje.

>jutri ima mami abrahama, festa je, seveda, danes. priprave so se pricele ze navsezgodaj, iz postelje so me namrec vrgli ze ob 8:26h. barabe. prvi kofe sem zexala, prejle spila ze drugo, v mislih imam ze tretjo. iz znanosti postavitve miz in na njih danih belih prtov smo vsi doktorirali, vodla nas je mlajsa sestra, ki ima za te stvari oko. tko je sama rekla in temu se ne ugovarja.
in prejle se je taista sestra spravla zrihtat tudi muziko za popoldan/zvecer. ker smo pravi slovenci bomo vrteli samo naso muziko, torej lepo breno, ceco, bijelo dugme in podobne slagerje nase predrage jugoslavije. v to se bo vrinlo tudi par komadov novodobnega turbo folka, in en komad mi je se posebej padel v uho.

predstavljam tijano dapcevic. (po temle postu jo boste z lahkoto pozabli, nic skrbet.)
kao da je izdala 4 albume, ampak to nas ne zanima. skoncentrirajmo se na njen komad “tvoja bih bila”, z albuma “zuta minuta”, iz leta 2007.

sedaj pa poslusajte komad “beleza rara”, skupine banda eva, iz leta 1996. je se do dandanes ena izmed najvecjih uspesnic skupine. aja, tole je nastalo pred solo kariero pevke, pred parimi leti so jo zamenjali z nekim tipom. (potegnite si dol tudi live verzijo komada iz leta 1998, je veliko boljsa.)

a se vam sluuuuuucajno zdita podobna?

>uporabljen tule (“If there was such thing as a Porn movie made with Helvetica characters instead of actors AND some great drum and bass background music, this would be IT!”), avtor forss.

>moja trenutna playlista. ja. vreme cudno vpliva name. (winamp skin je longhorn inspirat.)

>ko sem ji povedala, da bom kmalu dobila zapestnico, so se ji zasvetile oci. obozuje zapestnice. o tisti rjavi zapestnici bi mi na dolgo in siroko razlagala vsak dan, ce bi le lahko. da je ne bo nikoli pozabila, to vema obe. in jaz ne njenega nasmeha, ko mi jo je prvic pokazala.

dejstvo, da bo preprosta crna zapestnica, ji je bilo vsec. da bo na njej napisana samo ena beseda, to pa ji ze ni vec slo v glavo. zakaj bi si nekdo nabavil zapestnico z eno besedo? okej, vsi poznamo tiste kicaste zapestnice iz turisticnih krajev, kjer vam na stantih ob plazi na hitro gor izvezejo vase ime ali ime kraja. ampak te si jaz nikoli ne bi ubodla, in to ona ve. se vec! to lahko o meni stavi vsak, ki me je videl vsaj enkrat. tudi razlaga besede ji ni bila cisto po godu. nekje med petnajstim in sedemnajstim sampinjonom s pice me je spet pogledala in po kratki pavzi vprasala: “pa zakaj ta beseda?!”

danes sem se koncno spravila po to zapestnico. od “fucking end of the fucking city” se malo naprej. na kratkem sprehodu od bus postaje do poste sta me spremljala dez in skoraj ubijajoc glas pattinsona. (ta mi v usesih odzvanja tudi v tem trenutku.)
poskusala sem spravit v besede zakaj sem iz zbirke vec kot 787 besed izbrala tocno to. lahko bi izbrala addicted, bitch, chocolate, danger, empty, fragile, guilty, horny, insane, joker, kinky, lover, myself, nerd, ordinary, player, relaxed, shy, stupid, toxic, unique, vain, wanted, you, zero. tudi vse te besede bi me vec kot dobro opisale, na tak ali drugacen nacin. ampak takrat mi je v oci padla tocno ta.

mogoce pa razlog ni pomemben. mogoce je tako kot pravijo pri wannabesociety: “the secret is in believing.”

>dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont
dont

please.

>ne vem, ce ste ze opazli, ampak tamle na desnem robu imam kao neko blogrolo. torej, bloge, ki se mi zaradi tega ali onega dopadejo in katere z veseljem berem.

ste opazili neuporabo besede “redno”?
to je zato, ker v zadnjih parih tednih (komot bi lahko rekla mesecev, ampak ne bom pretiravala) nisem imela casa sploh za branje blogov. kaj sele za burek.
med sihtom ni ne casa ne priloznosti. prizgan imam samo msn (ja, tudi za sluzbene zadeve), zadnje dni je se tweetdeck prizgan le po 15min na uro. kaj vec bi bila veliko prevelka distrakcija. na FB pogledam tudi le za updejte dolocenih oseb in/ali replyje. ce bi lahko, bi timeline crtala z glavne strani.
in zakaj ne berem blogov doma? ker me ni veliko doma. po sihtu se spravim na kofe/pijaco/hrano/itd v macka/sputnika/horsa/platoja/itd, domov pridem zvecer in takrat ni sans, da grem se bloge brat. ali morem delat, ali pa se zleknem na pred-kratkim-skupaj-zvezani kavc. (razlaga kdaj drugic.)
ko ze imam cas tako ctrl+kliknem le tistih 6 do 8 najljubsih blogov in na hitro preskeniram zadnje poste. (na tem mestu se vam zelo zahvaljujem, da se v zadnjih dneh niste prevec razpricali.)

hocem povedat tole: vsa ta neresnost pri branju blogov je razlog zakaj sem sele zajle skapirala, da eden izmed teh mojih pribljubljenih blogov sploh ne obstaja vec.

*sniff sniff*

>i take your right hand with my left
right hand slides down the flank of your body, to your hip bone
pull you closer
eyes tell more than words ever will
now.. dance!

>ce bi imela iphone bi si takoj nabavla aplikacijo, ki se ji rece “the bad decision blocker“.
pregovor “in vino veritas” poznamo vsi. BDB je mala (in poceni, le $0.99) aplikacija, ki vam v pijanem stanju pomaga ohranit razdaljo do dolocenih oseb. v nastavitvah aplikacije preprosto dolocite ime kontakta, katerega je bolje ne poklicat, in kako dolgo naj blokada deluje. v tem casu pa ne morete priti niti do podatkov te osebe. kar je kul, ce se slucajno spomnete uporabit kaksen drug telefon.

zakaj bi sploh bila potrebna ta blokada?
hja. ce smo pijani, ali vsaj malo tipsy, takrat mi z nerazscicenimi pojmi veliko preveckrat posezemo po mobitelu in delamo budalo iz sebe. sredi noci se lahko zgodijo klici, ki jih bomo naslednji dan zanikali, se jih sramovali in najverjetneje si bomo tudi zabicali, da se to ne. bo. zgodilo. nikoli. vec!

.. do naslednjic, seveda.
takrat pa bomo spet sarili po mobitelu, se naslanjali na ograjo na mostu, brisali dezne kaplje z zaslona in upali na njen odgovor preden crkne baterija.