>(video komada se zacne pri 0.43)
They say I’m crazy I really don’t care
That’s my prerogative
They say I’m nasty, but I don’t give a damn
..
>(video komada se zacne pri 0.43)
They say I’m crazy I really don’t care
That’s my prerogative
They say I’m nasty, but I don’t give a damn
..
>deli besedila se mi sicer zdijo dobesedno prevedeni iz 93.7% hip hop/rap komadov, kar mi komad naredi malo bedast. se mi pa zato ZELO dopade melodija komada in video mi je tud kul.
tak da, stari (4.4 @ SubSub), dober komad *two thumbs up*
>vsake tolko se mi pred nos postavi dolocena oseba, ki mi zatezi dan in teden. dat jo na hladno, kar se kontakta tice, ni pomagalo. povedat ji, da mi naj da mir, tudi ne. razpickat se in upat, da ji bo potegnilo, je bila ena najslabsih odlocitev sploh. zakaj? zato ker se je stvar samo poslabsala.
in v taksnih situacijah bi najraje imela zraven sebe eno tisto pomanjkljivo obleceno zeno iz boks dvobojev, ki napove naslednjo rundo. in kljub temu, da bi do srede prejsnega tedna res lahko preprosto napovedovala nove runde, bi jo pa sedaj poprosla, da raje pomaha z eno izmed spodnjih kartic. imenujejo se Callout Cards.
zdruzila bi prijetno s (upam, da) koristnim. jast bi zeno gledala, povprasala za telefonsko stevilko, doticna oseba pa bi mogoce skapirala. by show of hands, who thinks itd work?

>manjkaš mi.
in tega sploh ne veš.
ker dajem prazne poglede na mizo.
manjkaš mi. in danes si to prvič priznam. jutri je že blizu in tebe ne bo.
še sama v sebi molčim. ker je okus teh besed trenutno preveč zame.
manjkaš mi. naj ti povem?
nikoli ne zveni prav. nikoli.
manjkaš mi.
predaja diši po strasti, ki jo ti nosiš na robu…
manjkaš mi.
naj se že razlije…
(ukradeno od tule)
>ce kaj danes rabim sta pa to mir in tisina.
tega bom sicer v pisarni dobila bore malo, se pa zato odrekam vsem telefonom, smsom, twitterju, fejsbuku, blogu (em. DRUGIM blogom, moj je izjema.), publico.pt (ko jebe portugalsko politiko), oxigénio.fm (ker itaq ne dela) in vse ostale socialne mreze in www strani, ki od mene pricakujejo uporabo ze tako zmozganih mozganskih celic.
edina stvar, ki bo kao laufala je msn, pa se to je skoraj edini razlog sefe. le-ta je sicer v sosednji pisarni, ampak tudi njemu se ne da vec kot 5x me poklicat. glede na to, da imam konstantno slusalke gor, ga nikoli ne slisim.
in jih imam. in jih bom imela. in vas ne bo. in tebe ne bo. in boli me patka.
DND
(na kavo bi sla pa vseeno.)
>prejsn dan mi je koncno, po treh dneh kao gledanja, uspelo do konca videt tolikokrat z oskarjem nagrajen film “slumdog millionaire” (trailer). in ja, RES je tako dober kakor pravijo, ampak me vseeno niso uspeli prepricat, da se taksne stvari res lahko zgodijo. (i pessimist much?) nekako ne verjamem.
po drugi strani pa.. (tu pride na vrsto nasprotovanje sami sebi)
ce se mene vprasa se pri filmu gre le in izkljucno za to, da pokazejo, kako se lahko nekaj zgodi samo zaradi spleta okoliscin. v tem primeru, zakaj je tipson vedu odgovore na vsa vprasanja (razen dveh). in to mi je tudi najboljsi del filma. ne zivljenjska zgodba tipsona iz najbolj revnih cetrti indije, ne njegova nesmrtna zaljubljenost v tisto punco, ne dejstvo, da je znal samo eno telefonsko stevilko, ne skoraj pravljicni konec, itd itd.
ampak, okej, presedlajmo na glasbo. OST sem si dol potegnila ze med gledanjem filma, priporocam. spodaj pa video pesmi, ki jo vrtijo na koncu filma, ko se le spomnijo v film vstavit se malo bollywooda. (tokrat v verziji pussycat dolls, original je drugace od A R Rahman.)
>she looks straight at me
“i got what i came here for.”
will you come again?
>zanimivo, kako ti je lahko nekdo bil blizje 2461km stran, kot sedaj, ko je med nama 15min zmerne hoje.
franz ferdinand – no you girls you never know
Oh, kiss me
Flick your cigarette, then kiss me
Kiss me where your eye won’t meet me
Meet me where your mind won’t kiss me
>najboljsi nacin, kako dobit 99% tekocga jogurta iz tetrapaka je, da treniras oralno zadovoljevanje zenske. res deluje. vizualni pripomocki niso potrebni. ni me potrebno vprasat, kako vem.
edino kar me moti je to, da je jogurt bele barve (imam pac najraje navadni jogurt, ne one cudne sadne zmesi). in ta bela tekocina, v kombinaciji z “dejavnostjo”, pa me potem spomni na….. aaaaaaaaaarghhhh!!!!
.
.
.
ja, spravimo zaj TO sliko iz glave.