>dobla barcafe in šššššumijeve bonbone! dobla barcafe in šššššumijeve bonbone! dobla barcafe in šššššumijeve bonbone! dobla barcafe in šššššumijeve bonbone! 🙂
kakor sem ji povedala v smsu, gradnja njej (=VE) posvečenega svetišča se je že začela 🙂

ste slučajno opazil, kak se zadnje par tednov nisem pritoževala nad vročino? no, sej ne vem, če sem se sploh že kaj pritoževala. sem namreč oseba, ki se ji vročina dopade. vem, težko verjet. okej, švicanje mi ni tolk po godu, mi je pa zato kul se jet vsake tolko z mrzlo vodo tuširat. i am summer person, bolj al manj. to je mogoče tud en izmed razlogov zakaj me tako mika jet živet v avstralijo. čeprav, po včerajšni epizodi o nekem bug expertu, mogoče ni tak pametna ideja. a sploh vete kolko strupenih pajkov in mravelj in podobnih insektov imajo tam dol? in to SREDI mesta?..ker pa sem itaq city person in hočem živet sred največjega smoga (i know, how weird can i get??), kjer ne bom imela niti enga kvadratnega centimetra trave, za katero bi mogla skrbet.. dvomim, da bom fasala glih najtabolj strupene insekte ravno v mojem stanovanju.

but i digress.

skratka, vročina se mi dopade. ko sem bila v braziliji in je bilo na majski dan ob pol dvanajstih PONOČ okoli 32° sem uživala bolj kot brazilci. ne vem kako brazilci še vedno niso navajeni na vročino. saj se ja rodijo V vročino. človek bi mislil, da jim je prenašanje vročine zapisano že v gene. no, ni.
vem pa zakaj imajo brazilci (vsaj tisti, s katerimi sem bila tistega maja pred parimi leti) tako pogosto vročino in boleče grle. prva stvar, ki jo naredijo, ko se vsedejo v avto? okej, čaki, to je zaklepanje vseh vrat avta in potem še preverjanje trikrat, če je RES vse zaklenjeno. torej, druga stvar, ki jo naredijo, je prižganje klime. ta klima je naštimana na udobnih 5°C. udobnih my ass! zunaj je krepko preko 30° čez dan, potem pa se vsedeš v klimatiziran avto, kjer je 5°C? em, ja. jutri bomo vsi bolani. hvala za to udobnost.

bottom-line tega posta: vročina in turisti ne grejo skupaj.

>no comment.. eh.

>od ryan-guy-a dobla custom made wallpaper. (look below) sprehod’te se mal po strani, boste našli portrait maker nekje med animacijami.

drugače pa je tole novica dneva – včeraj se je H končno slišal s svojim “fantom” (te zveze nikol nisem razumela) in le-ta mu je povedal, da se je nesrmtno pubertetniško zatrapal v PUNCO. H je danes zjutraj šel k njemu. stay iTuned, the drama is abt to begin 🙂

še en nasvet – ne pijte kave blizu compa. oziroma, ne pijte kave in ne kihajte istočasno, če ste blizu compa. ostalo si lahko predstavljate sami.

>v soboto bi rada šla v casino figueira na koncert skupine donna maria. pesem, ki se mi najbolj dopade, je quase perfeito (mp3, save target as).

>lejte kulk je ura. zgodi je, ne? okej, za nekatere pač ne, ker imajo “normaln” delovnik in morjo vstat oko 6, če ne že prej.
no, eni pa nismo tok “srečni” in veselo spimo do 12h, ali dlje. super primerek za dolgo spanje in nobenih guilt feelings – jast. glede na potek današnjega jutra, pa se mi zdi, da bo dolgo spanje ta tedn nemogoče.
zakaj? se spomnete onga folka, ki je kao že dokončal streho na sosednji bajti.. potem pa so začel še neki betonirat NA tej strehi? (še vedno mi ni jasno kaj so naredl, ampak streha izgleda fertik) no, sedaj so se spravl še fasado rihtat. tu mi tud nekaj ni jasno. sej najprej ne nardiš strehe in potem ostali del bajte. a se ne dela bajta od spodaj navzgor? pa tud, če jo sam prenavljajo? tu mi neki ne štima.
in kaj jim bo pomagalo pri temu? GLASNA MUZIKA! in kaj mene moti pri spanju? GLASNA MUZIKA. see my point?

>pravkar nazaj iz celodnevnega sprehajanja po najrazličnejših majhnih ulicah mesta, v iskanju oglasov na oknih, vratah in drogovih uličnih svetilk. o kakšnih oglasih bledem? za proste sobe. sploh ne začet sprašvat, če se SPET selim. odgovor bo ja. vsaj zdi se mi.
zakaj se spet selim? hja. ena moja kolegica ima totalno fobijo bit sama v velkem stanovanju. par let nazaj je bila namreč sama v stanovanju, ko so prišli izropat stanovanje. tko nekok gre zgodba. in od takrat ima fobijo bit sama v stanovanju. in če je to stanovanje velko, je še hujše. in tole stanovanje je ZELO velko. (jaz sem trenutno v njeni sobi, ker je ona šla na počitnice v italijo.) ta njena fobija je celo tako močna (velka?), da je včasih celo šla iz cbr v lx (2h 20min z busom) h kolegom, samo zato, da ni bila sama doma. ja, možgani se lahko zelo igrajo z nami. in, ta kolegica (E) se hoče preselit. z mano. torej, preselit v neko stanovanje in najraje bi imela, da sem v tem stanovanju še jaz. package deal, in a way.
.
.
.
ravno sem razmišljala o celotni situaciji. ta situacija je tako prekleto zakomplicirana, da je že brezveze. v temle stanovanju (kjer sem zajle) stanuje folk, s katerim se moja ne kapira. ne kapirajo se, ne vejo niti, da sma medve skupaj in tako kao naj bi ostalo. do kdaj? do konc sveta, če bi moja imela kaj pri tem. torej, moje nikol ne bo v tale stanovanje. blek. moja bi tud raj imela, če se jaz in E ne vselima nekam skupaj. zakaj? ker noče, da E ve za naju. čeprav že ve, ker sem ji jaz povedala. ne me zaj postran gledat. nekomu pač morem povedat, in me boli patka. pri nekomu se morem pritožvat, in ker je T v lx (oziroma, trenutno je v sloveniji), ona ta druga je na madžarskem, ta tretja se pa ne meni z mano sploh. aja. torej. E sploh še ni čist ziher, če se bo preselila. bi se zelo rada, ampak ni ziher, če se RES bo. to je zaj en manjši problem zame, ker če se ona NE odseli si morem jaz najdet sobo. kar delam trenutno. v začetku avgusta je najboljš iskat sobo tu, ker so vsi študenti šli nekam, predavanja pa se začnejo septembra. E pride nazaj iz italije 3. septembra. do takrat bi jaz že najraj imela sobo. ker zajle, koker sem vidla, je na marketu še nekaj zelo dobrih sob in so še vedno dokaj poceni. danes sem vidla 3, najdražja €200, dve po €150. in glede na to, da so sobe fajne, morem čimprej povedat al čem met sobo al ne. a) ne morem povedat, dok se E ne odloči kaj hoče nardit s svojim lajfom. b) jaz bi najraje ostalo v tejle sobi, ampak moji si želi, da grem čimprej tle stran tako da bo potem lahka tja prišla kdaj prespat. to bi blo tud men všeč, po pravic povedan. c) ena dobra soba je tud za oddajo ampak tista žena pride nazaj v cbr šele konec avgusta. d) ena izmed sob, ki sem jo vidla danes, je v totalno obnovljenem stanovanju, opremljen je fenomenalno, ampak je cena malo visoka (v primerjavi z drugimi). e) E se hoče vselit z mano, moji do tega ni, ker E kao ne ve za naju. f)… g)… h)…
a sem rekla, da je situacija zajebana? you have been warned.

me je pa zabaval to, da sma šla s H po eni strani ulice gor in po drugi dol, in sma nabrala vsaj 12 številk še za poklicat. folk daje oglase na okna, vrata, ulične svetilke, koše za smeti, balkone, okna od avta, itd. tukaj sploh ne rabijo salomonca.

da ne pozabim – vidla eno stanovanje, kjer je bila soba €150, super lokacija (čisti center vsega lajfa mesta). edina.. eh, kaj “edina”, stanovanje je imelo kar par napak. to stanovanje, če se men vpraša, je skladišče vsega kiča tega mesta. keramični psi na vsakem koraku, polno blyakh slik po stenah, plastični tulipani in vrtnice v plastičih vazah, kredence na vsake 3m, itd. predstavljajte si najbolj kičasto stanovanje, kar si ga lahko zamislite. no, to je blo to stanovanje. še ni konec. v tem stanovanju (dva nadstropja) bi stanovala lastnika. mož in žena. po polnoči ma da je strogi mir. organiziranje večerj (“okej, če je enkrat na leto, potem bomo naredil izjemo.”) ali zabav je tako out, da spoh ni jasno, kako smo prišli na to idejo. prestavit kakšno omaro za 5cm bolj na levo je proti karmi stanovanja. obesit ali prilepit kaj na steno? sploh ne! pripeljat domov fanta ni možno, ker ta dva (lastnika) ne vodita bordela. to, da sem lezbijka, smo malo izpustili, bi jo itaq kap.
jutri ji moram povedat, če bom vzela sobo. številko sem zbrisala iz spomina in iz telefona in prečrtala miljonkrat TAKOJ, ko sem stopla ven iz stanovanja.

>what should i tell you abt her?
that, even now when she’s away, talking to her on the phone feels like i’ve spent all day underwater.. and didn’t even know it.
that, to sit in her car when she picks me up.. i suddenly know what it is to taste fresh air.
that i actually enjoy blinking my way thru kitchen to make her fresh coffee in the ungodly hour on weekdays.
that i really have spent few moments on trying to find reason in spending quantity of water showering that could help an african country, yet not throwing away a rock-hard apple.
that, that spot on her neck should come with a diabetic warning label.

someone help me find a way to tell this to her.

>ravno pogledala original sin na tvju. woah.
tistih prvih 10 sekund me vedno zadene kot strela z jasnega. (čudn izraz.) tisti frame, kjer vse, kar vidiš, so njene ustnice in reče “you cannot walk away from love”. ne vem zakaj, ampak ta stavek imam v glavi (in od lani tudi tetoviranga na roki, ampak v arabščini) že od leta 2003. mislim, da je takrat ta film tudi izšel. (izšel? se tako temu reče?) in tu sploh ne govorim o njeni (itaq, da angelina, halo!?!) predstavi. angelinca, še tak sexy in oh in sploh kot je, zame sploh ni dobra igralka. dvomim, da je malo ljudi, ki mislijo isto. kaj čmo. ima pač več lepote kot znanja. čeprav.. v filmu gia se mi je zelo dopadla.

spominjam se stat v tisti mali sobi, sredi mesta recife v braziliji, tista meni-nesojena je stala pri oknu in me gledala, kot da sem nora. sej najverjetneje sem izgledala tako. takrat sem namreč prvič vidla ta film. na dvdju. in tam si si lahko ponavljal tistih 10 sekund filma over and over again. in sem si. play. rewind. play. rewind. play. rewind. mislim, da sem tisti del pogledala vsaj 6-krat. ne vem, kaj me je prijelo, ampak me je prijelo popolnoma. tisti stavek sem imela kot pozdrav na mobitelu. napisala sem si vsaj tisočkrat v vseh možnih (inštaliranih) fontih na prazen psd. imela sem kot handle na msnju (ti pa se tako mi menjajo vsake 5 minut). celo tako daleč, da sem kolegico prosla za prevod v arabščino. nekaj časa sem imela tist fajl na compu, potem pa sem šla v tattoo shop v cbr, vprašala kolko bi stalo in ker se mi je cena dopadla sem si tatu tudi dala delat.

vem, utrgalo se mi je.
mogoče pa se mi ni.
to, da preprosto ne moreš ubežat ljubezni je res na veliko nivojih. zame ima ta stavek dva pomena. pod ena, slej ali prej se boš zaljubil/-a. vseen kaka kocka ledu si, enkrat bo tud tebe zadela tista puščica. mogoče ne za dolg, mogoče sam enkrat, ampak enkrat za ziher. pa če si priznaš ali ne. pod drugo, če si v nekoga zatrapan (bom obdržala moški spol, se mi ne da skoz zraven pisat /-a) in je situacija takšna, da pač ne moreš bit s to osebo. tud če greš na drugi konec sveta, tud če nikol več ne vidiš te osebe, tud če se zgodi ne vem kaj.. ko enkrat ljubiš, ljubiš za vedno. tisto prvo osebo. tisto osebo, ki ti je ta prva dala metulje v trebuh. tista oseba, kateri bi dal vse. tista oseba, kateri bi vzel vse. tisto osebo boš ljubil vedno. mogoče bo prišlo še maljarda drugih, mogče se boš s katero tud poročil in bosta skupaj do konca vajinih življenj. ampak, še vedno, tista prva oseba je vedno prva. in za vedno.

zanima me kaj dela ona. vsak dan me to zanima. in še vedno jo pogrešam vsak dan.

“Life and death. Energy and peace. If I stopped today, it was still worth
it. Even the terrible mistakes that I have made, and would have unmade if I
could. The pains that have burned me and scarred my soul. It was worth it for
having been allowed to walk where I’ve walked, which was to hell on earth,
heaven on earth, back again, into, under, far in between, through it, in it and
above…”

>em, dela! *doing the happy dance* ……*and wondering why im so excited abt this, hehe*
skratka, preimenovat arhiv dela 🙂 kaj sem nardila? zamenjala iz eng v slo v nastavitvah jezika bloggerja. mater sem genij. oziroma, mater sem butl, da tega nisem že prej poštudirala.

good deed for today – spravit se nazaj na one prej-omenjene forume in povedat folku, da smo še drugič odkril ameriko 😀

imejte se lepo..

ps- hey love, whatcha doing? 😀 miss ya.

>hja, pa smo mal spremenil templejt strani. se dopade komu? *če se že ne dajem dol, vas prosim vsaj za malo ego tripa*
sem se že kar dolgo časa spravljala zraven, ampak nikoli nisem prišla dlje od psd fajla. nikakor se nisem uspela prepričat, da naredim še tistih par sprememb v css in div templejta. no pa sej. smo pa zato danes naredili na hitro tegale. nekaj sem včeraj brskala po sxc.hu in našla tole sliko čivave. a ni kjut? čivava na sliki se mi sicer dopade, ampak drugače pa čivave ne bi mogla imeti kot domačo žival. ne vem no. nekok če že mora bit pes, potem naj bo labradorc al pa prinašalc. in če že mora bit podgana, potem naj bo podgana. zakaj bi se slepil s čivavo? slabo za naš ego.
kakor sem rekla, ni še dokončno urejen. desna stran se mi ne dopade, ampak tudi nimam ideje zajle, kako izboljšat zadevo. tamle pri arhivu bi zelo rada spremenila kako je napisano. nočem imeti mesecev napisanih v angleščini, blogger pa izgleda ne dela nič na tem. vsaj našla nisem v vseh tistih njihovih help forumih. sem pa opazla, da nisem edina, ki si želi to naredit. in da nisem edina, ki ji to še nekaj časa ne bo uspelo naredit. (če kdo ve kok – in da mi ni treba sami delat linkov – let me know. jaka, mogoče? hehe) aja, in da ne pozabim – NoteToSelf – naštimaj v style avtomatično border color za slike.
plus, vsaj 20min sem porabla, da sem skapirala KAKO pomembni sta tisti dve besedi bloggerjeve kode. <Blogger> in </Blogger> sta ZELO pomembni. ne pozabit tega, ko / če boste menjal svoj templejt. učite se na meni.

(hm. tale “učite se na meni” bi se sicer lepše slišalo “učite se na mojih napakah” ampak mi originalna varianta zveni bolj pičkasta *wink wink*)

aja, nasvet – ko delate karkoli s cillit bangom, prosim uporabite rokavice. okej, pač ne boste izgledal najbolj sexy oseba na tem svetu s tistimi živo rumenimi rokavicami, ampak verjamte – koža vam bo hvaležna. moji prsti namreč izgledajo, kot da sem sredi zelo počasne mutacije v kožaless person 😛