>kaj si ti ja prfuknen, ej! moja se spravla blog čitat. najprej je bilo to njeno spraševanje še kao smešno, ker si je pač vse po svoje prevedla. in men tud ni bil problem prevajat. in v kaj se je ona zapičla? v oseba a, oseba b, in oseba c. wtf?! seveda je ona potem to iskala po celem blogu, in čist možno, da je šla tud štet. nič ne bi bilo podcenjevanje, tko kot sem zajle mnenja. skratka, ona je iz bloga ven potegnala, da ko sem z njo mislim na vse ostale na svetu prej kot nanjo. kar tak fejst ni res, da sploh ni res! fak, kok me je razpičkala. potem je prišla nekok do zaključka, da sem jst ko sem z njo ena oseba, na blogu pa čist neki ta tretjega. kar tudi nekok ni res. what you see is what you get.
(prosim, ne pozabit tu dejstva, da je ona čitala blog pisan v SLOVENŠČINI – z izjemo parih fraz v angleščini, ona pa ne govori besede slovensko! mene je, če preštejem, iz celga bloga prosla za prevod glih za 6 stavkov!!)
potem mi je naprej vrgla, da se jst nikol nočem menit o takšnih in drugačnih stvareh, ko sem v cbr. ni res. veste kaj pa SE zgodi? ko se začnema menit o meni, in J, in V, in podobnih zadevah.. ona rata extremno ljubosumna in zablokira. eno mnenje prosim: ker vem kakšna bo ona ratala in da to ne bo nič dobrega za preostali del dneva ali večera, a je res TAK narobe če se izognem temu pogovoru?? ne me narobe razumet, nimam skrivnosti pred njo. sem totalno odprta knjiga. (na žalost, se mi zdi vsake tolko.) res pa je, da se mi vsake tolko pač ne da menit o določenih stvareh, ker sonajvečkrat bazirane samo na njenem ljubosumju in ne na realnih stvareh. prvič še razložim situacijo. jo tudi drugič. in tretjič. in četrtič. in petič. in šestič, če je res potrebno. po stotem pa se mi RES ne da več. pardon, ampak ponavlat se mi pa res ne da. torej, se izognem pogovoru. najhujše pri tem ponavljanju je to, da mi nikoli ne daje filinga, kot da mi zares verjame. a la, ja vredu je ana, ti verjamem, bom probala dat to nekam v back of my head, bom probala jet čez to. ne. ona še kr vrta in še kr vrta, in šr kr hoče da ji vedno in skoz razlagam eno in isto stvar. ne, noečm bit z nobeno drugo. ja, rada sem s tabo. ja, ZALJUBLJENA SEM VATE, prekleto!!!
aja, in ne, ni pozabila omenit, da jst nje ne kapiram in da ona mene ne kapira. kot tudi ni pozabla omenit, da bi lahka ble več skupaj kot sma. zakaj se samo meni zdi tule, da mi je naprej metala to, da sem v lx?? kdo zaj ne igra fair?

ne vem no.. mislim, da se boma še ornk kregale o tem ta vikend.
(in ja, sem se odločla, da grem naslednji vikend v cbr. tole v lx bit in da nje ni tu mi gre počasi ampak vztrajno na kurac. pardon my french.)

vesna.. kje si? 🙁

>sobota je. in sončno je kao mal. no ja, bolj oblačno kot sončno, sam je pa vseeno toplo.
danes bo še zanimiv dan. kot prvo, nisem v coimbri in se mi že zelo pozna. manjka mi ona. po pravici povedan, nisem si mislala, da se bom tok “navadla” nanjo. ne vem, če je “navadit se na nekoga” okej izraz ampak to vzamte na najleši in najbolši način možno. to je to.
drugo je, da se morem danes dobit z… čaki, kok sem ji že rekla? skratka, s tisto, ki pa zaj hoče z mano bit. ne, čaki, to je ona druga.
okej, BASTA! od zaj naprej:
– oseba A (to je tista, s katero sma ble skupi do lani oktobra, zaj se je odločla, da hoče z mano bit.. ne, pardon, povejmo tko kot je – ni ji do zveze z mano, ampak noče, da sem s katero drugo. aja, in trenutno se tudi ne menima preveč, ker me kao preboleva. eh.) = je od danes naprej J. ker se na J začne njeno ime. tak.
– oseba B (ta s katero sem trenutno) = ali moja ali pa S. začetnica spet.
– oseba C (tista, ki kao misli, da zaj bi pa z mano bla, čeprav meni ni spljoh. po mnenju kolegice, ki bo od danes naprej znana kot T, sem naredila extremno velko napako, da sem s S in ne s to. ker je ta pač tooooolk sexi in oh in sploh in bla bla bla. aja, T je strejt. i guess that says something, hehe) = preimenovana v V.
torej, danes se morem še dobit z V. sposodla si je fotoaparat, ko je šla na krajši izlet v španijo in francijo.. ne, čaki, po zadnjih podatkih jima (njen in kolegu) ni uspelo pridet do francije, sta šla samo v španijo in andoro. vredi. torej, vrnat more fotoaparat, in na kofe hoče jet. ker še kao probava. ampak meni ni. pa sem ji povedala. na lep in na ignorantski način. pa če ne šteka. hudiča no. kaj pa naj?? T je rekla, da naj bom hladna kot flaša piva, in da naj bom prasica, in da naj je ne jebem pet posto (figurativli spiking, hehe). itd itd. skratka, prasica naj bom.
…..sam če mi ne gre to. nisem jst neka prasica. ta V mi je drugače zlo vredu oseba. to da je sexi je samo bonus. plus. ampak z njo pa mi ni za bit. aaaargh.

>pa obstajajo dobre duše na tem svetu.. okej, duše, ki stanujejo blizu gorenjkine tvrtke 😉
zaj morem pa še enga najdet, ki stanuje blizu pivovarne laško. bi člouk mislu, da to nou težk, ko glih moja familija tam stanuje, a? zaj pa sam še tetke na pošti prepričat, da mi nočejo bombe poslat 😛

>ravnokar izpod tuša, sveže “pošlihtana” tam kjer je pač treba bit, sonce je na planu in jst nisem na busu za coimbro. jebemti. rešitev krize? ulit bi se ga blo treba, ne?

sidenote: laško pivo! laško pivo! laško pivo!

>tale post našla na enem blogu.. sicer bi lahka dala semle link do bloga, ampak se mi celotni blog ne dopade tako prekleto, tak da.. niet 🙂 (ampak, če ste dost pametni, mislim da se da skapirat kako poiskat blog in question)

copy/paste
—-
An airline’s passenger cabin was being served by an obviously gay flight attendant, who seemed to put everyone in a good mood as he served them food and drinks.
As the plane prepared to descend, he came swishing down the aisle and announced to the passengers, “Captain Marvey has asked me to announce that he’ll be landing the big scary plane shortly, so lovely people, if you could just put your trays up, that would be super.”
On his trip back up the aisle, he noticed a well-dressed rather exotic looking woman hadn’t moved a muscle.“Perhaps you didn’t hear me over those big brute engines. I asked you to raise your trazy-poo, so the main man can pitty-pat us on the ground.”She calmly turned her head and said, “In my country, I am called a Princess. I take orders from no one.”
To which the flight attendant replied, without missing a beat, “Well, sweet- cheeks, in my country I’m called a Queen, so I outrank you.”
“Tray-up, Bitch.”
—-

>torej, ne vem kdo se bo mogu na trepalnice vržt, in me tudi zelo malo briga.. ampak – hočem, želim si, zahtevam in nujno potrebujem za normalno življenje v tej čudni državi sledeče artikle:
barcafe
kislo smetano
gorenjko
burek
in cajtng delo.
vseeno v kakšnem vrstnem redu in sploh ne v redu of importance, to je potrebno.
naslov dam vsakemu, ki mi da 15s časa 🙂

ps- čisto možno, da sem na velik stvari pozabla, ampak sem ravnokar prišla iz trgovine in so mi te stvari ostale v glavi. stay tuned for list updates 😉

>fak! pravkar mi celi post izgino. mater, sem genij. note to self: ne pritiskaj esc gumba!
—
okej, jovo na novo. kriza.
—

tole hotela že parkrat napisat, ampak vedno ko sem se spomnala nisem imela compa zraven, tak da ni šlo.

mogoče se vam bo kdaj zdelo, da ko nekaj preberete pri meni.. to jest, te stvari, ki jih jst pišem. skratka, mogoče se vam bo zdelo, da če recimo en stavek prevedeš v nek drug jezik, da bo skor čist isto kot uni stavek iz tiste pesmi. recimo. ne se dret, to je možno. al pa, da bo en stavek, če malo prerazporediš besede, taki kot je tam v tistem kar je ona druga napisala. nehaj si lase pulit, tudi to je možno. zakaj? hja, ne, nisi v twilight zone.. čeprav se ti vsake tolko mogoče zazdi, ampak nisi. verjami mi. (resistance is futile.) razlaga je čisto preprosta: ko jst vsake tolko brskam po netu po dobri in extemno preprosti poeziji (ja, se zgodi. ne velikrat, ampak se je že parkrat. in ne, ni potrebno klicat ministrstva za obrambo, ni tko huda zadeva.) se mi dostkrat zgodi, da se mi recimo celotna zadeva ne dopade, en del pa zelo. kot npr, en stavek mi ostane v glavi še teden po tistem, ostalega pa se niti približno ne spomnem. se tudi zgodi, da se mi ne dopade vedno točno tako kot je napisan (včasih bolje zveni v kakšnem drugem jeziku, vsaj meni), in potem pač en pičken spremenim. zakaj? zato.
tak da, od zaj naprej (in za vse primere za nazaj, tok da bo zaziher) – hvala vsem, od katerih besede so mi plavale po glavi še dolgo po tistem ko sem ugasnala comp. copyright stands where copyright is due. pri meni copyrighta ni, ker.. hja, sej nič pametnega ne napišem. tak da, vzamte kar č’te. at least use it for a good cause. like, getting laid 🙂

>kako mi grejo na jetre te karte za kino, bus, vlak, etc, ki imajo gor napisano številko stola na katerega moraš posadit svojo rit. vredu, okej, pač, naj bo red. to mi še gre nekok v glavo. ampak da so pa ti prokleti portugalci tako tečni glede tega pa mi še vedno ni ratalo skapirat.

primer a:
včeraj grema z mojo gledat ta novi film od benignija (tiger in sneg, zelo fajni film, se nasmejiš velik, idite gledat!). na kartah nama je pisalo kaj te vem kaj, recimo H 13 in H 14. može. ker pa sma se kao hotle za roko držat med filmom sma se prestavle na 17 in 18. recimo. blefiram zajle. ampak nekaj slično je blo. okej? okej. 3 minute pred začetkom filma uleti neki folk.. aja, da omenim, da je bila dvorana 95% PRAZNA, tak da si se lahka usedu točno tam kjer se ti je sprdnalo! torej, uleti folk, in so hotl sedet točna na svojih zicih. vredi, si idijot, ni ti za pomagat, se bomo presedli. v tem času se je že folk vsedu tud na najine zice, ampak nama nekok ni blo da jih bomo motle, zato sma se šle izbrat ene druge. nekje bolj vspredi, kjer je blo vseeee fraj. sma zasedle dva zica. 5 minut po začetku filma pride neki folk, ki je pa zakupu celo vrsto. ugatne ktero? točno! točno tisto, kjer sma midve sedele. in sma se še enkrat presedle. njej je bilo nerodno, mene je razpičkal. zakaj? pred nama in za nama je bilo vsaj 5 vrst totalno fraj. zakaj so mogl delat big deal iz vsega in se hotl vsedet točno tam kjer jim piše na karti? pa še prepozni so bli. jebemu!

primer b:
jst grem v lizbono, tole že dolgo nazaj se zgodil. grem z vlakom. ugan. celi vagon je bil fraj. jst mela karto za na levi strani, ampak je na desni strani več za videt. zato se vsedem na desno stran vagona, ampak ista vrsta kot na moji karti in stol je sam prezrcaljen na drugo stran. torej, od enga okna na drug okn. vse jasno? vse jasno. in seveda, jst imam pač srečo, pride ena žena in ima karto za točno tisti stol. in kaj nardi? zateži mi, da to je njen stol, in da je ona plačala karto in da če bo sprevodnik kej reku (katere po mojih izkušnjah boli kurac če ti sediš, stojiš, skačeš, delaš prevale ali pa spiš na onem delu za prtljago!), da bom jst kriva. vredi. i have signed the deal with the devil, zaj pa mi spizdi! fak ej. aja, bonus – ta vlak je imel samo eno postajo. KONČNO! tak da ne bo nobenga več na vlak! tak da sma res mele celi vagon za naju. ampak je ta budala utihnala? no! she bitched all the way! fak ej!

primer …..ž:
ponovi isto za vse možne javne prevoze.

argh!!

>uf, treba bo en mičkeni povzetek naredit, ne? hm..
vredi, te pa začnimo.
četrtek:
okol 17:45 šla na postajo sete rios (velka postaja za mednarodne, nacionalne bus prevoze.. za metro.. in za vlak povezave centra lizbone in okolišev), da kupim karto zase in povratno za kolegico. ta kolegica namreč preko leonarda da vinci dela pri neki publicity company in je morala jet v coimbro nadzirat folk. razdeljevalo se je (sedaj že v preteklosti) majice, cdje in nalepke. od neke knjige. wild animus. na poti v cbr (=coimbra) mi je uspelo prebrati par stavkov v knjigi in.. sux v nulo. sedaj vem zakaj to knjigo talajo zastonj, hehe 🙂 (verjami mi, totalna beda! še pri barnes&nobles, kjer je naprodaj za 20$, je dobla slabe ocene. mislim, da štirikrat 1 zvezdico od petih, in enkrat 3. ampak stavim, da je to bil avtor sam, hehe)
skratka, grem tja, da kupim karte. kmalu zatem pride kolegica. faca žena. sem ravno na busu razmišljala kako bi bilo, če se ne bi tako dobro razumele, kakor se. “še ena slovenka v lx (=lizbona) in je ne prebavljam organsko!” mislim, da bi znorela! po drugi strani sem pa tudi jast tako loveable person, da je to skoraj nemogoče, hehe 😉
pridema v cbr, pride moja (=oseba B, what show of affection, eh?) po naju, gremo v sta.cruz café (meni najljubša restavracija/café v cbr) na pivo in potem okoli 22:30 proti prizorišču.
.
.
em, zakaj točno tako detaljno razlagam tole??? to vse ni važno. važno je to, da je šla kolegica naslednji dan ob 6:15 busom že nazaj v lx. in kdo jo je mogo peljat? jast! hudiča. torej, vstala sem se ob 5:45, šle sva iz stanovanja ob 6h (i are fast, hehe), in potem nazaj v postlo jast ob 6:30. hudiča. sicer me skor takoj zmanjkalo, ampak to pomeni, da sem 45min manj spala. kolegica mi itaq že rekla, da mi plača 3l kofeja, hehe 🙂

u! ko smo že pri kofeju!
kdo mi pošlje barcafe? men ga zmanjkalo! 🙁 sedaj sem na nescafeju, in ta mi tudi ni ne vem kak fejst po godu.

to bi bilo vse za dananji povzetek.. ki je sicer večinoma od včeraj 😛 danes pa je bilo tole: zbudila se potem ob 13h, moje že zdavni ni bilo več (šla delat), jst šla kofetkat celi dan s kolegi iz cbr, pridem domov, naredim večerjo (call me a housewife and ill kill you!), ona zamudi zarad podaljšanga sestanka, grem v trgovino neke police kupit, mal štale, sedaj sem jast spet doma, ona je šla pa še na en sestanek. aja, ura je pa 23h. čudn lajf ma, a ne?

lahko noč, bjss.

>uau! pravkar vidla eno stvar, ki bi si jo naročila takoj.. če bi imela 100€ viška.
ta stvar ti je pa ura. kaj je tako posebnega na tej uri? hja. ste že kdaj vidl tisto stvar, ki ima maljardo zebljev noter in ce se dotaknes tega pustis tvoj imprint.. hm, hudica, kok to razložit?! torej, še enkrat. predstavljaj si eno 10×20 desko. recimo, whatever je pač dimenzija. tanka deska. (al pa pač neka ploskev, no, daj že mir!) in v to desko zaj nardiš veliko lukenj v ravnih linijah. torej, ena lukna čist v kotu, takoj zraven nje še ena, pa potem še ena. in tko čez celo ploskev. v te lukne daš, recimo, žeblje. ista dolžina za vse. pa recimo, da daš oni špičasti del stran, tok da smo za ziher. vse te žeblje porineš do konca noter. potem pa – narediš odtis roke (npr) tko da se tisti žeblji, katerih se dotikaš, odpeljejo lepo na drugo stran ploskve. jasno? skratka, nekateri žeblji niso več čist vun ampak so zaj na drugi strani. tak da, če z druge strani pogledaš to ploskev bo viden odtis tvoje roke. vse jasno?
in kaj ma ta ura zaj zraven? no, na isti princip (da se vidi nekok odtis) ti prikaže kok je trenutno ura. zaj pa reč, če to ni fenomenalna ideja!! 🙂
link, da bo bolje jasno. hehe, a ni blo boljš, da sem se jast razpričala, kot pa da takoj dam link? *evil grin*