>al se mi je samo zdelo, da zadnjih 20min ni bilo mozno odpret gugla?
kaj sploh se ostane velikim? (poleg cliota, to jest.)

>danes zacnem pakiranje.
selim se namrec spet. ampak ne dalec, in tud naslova mi nou treba it zamenjat. gremo samo 2 nadstropja visje. ta selitev pa ima dve dobri lastnosti.
1) koncno bom naredla selekcijo vsega sranja, ki ga imam v sobi. papirji, nalepke, postri, razglednice, itd. stvari, brez katerih lahko zivim. istocasno bom to vzela kot manjso generalko za naslednic, ko se spet selim. da vidim, kolko imam hlac, majc, cevljev, brisac, itd. kaj vse lahko pustim tu, ker dvomim, da bi se mi dalo ventilator na letalo nest.
aja, in 2) gor imam privat kopalnico! yay!

>gres skoraj vsak dan (razen cez vikende) v isti kafic, ob skoraj isti uri, in narocis vedno isto.

ko se zjutraj, pred 9 uro!, odpravim k meni domov, se najveckrat ustavim v bliznjem kaficu briosa. posebnost tega kafica je, da se osebje menja vsaj vsak drug mesec. izgleda ne placajo dobro. konec julija se jim pridruzil tudi nek big strong sexy black man, eduardo. presenetljivo, se vedno je tam. kar je dobro, ker sedaj me ze pozna in mi kar brez narocanja prinese kavo.
danes pa me je presenetlo, da me pozna tudi njegova sodelavka za sankom. namrec, ko sem sla k blagajni placat, me je vprasala, ce danes pa ne bom vzela 4 kajzarce. (ja, dober kruh majo.)

jutri grem tja z groucho ocali.

>prvi post.
šđ
čćž

yay!

>prejle pelala pesa na sprehod in zagledala tole (glej sliki spodaj). ce bi imela eno tisto digitalno uro, bi prechekirala datum. tako pa sem pogledala na noge, vidla japonke, in ja, popolnoma sem se prepricala, da danes NI bozic. ali december. niti november. kaj sele oktober. danes je avgust. 25. avgust, ce se ne motim, in ce me gugl ni nasral.

ceprav, tale cudna manija izgleda razsaja. v neki trgovini sredi kansasa ze prodajajo jelke. yay! se malo pa nestalo! (kar so si ziher mislal v neki drugi trgovini, ko so ze pred skoraj dvema mescema zaceli z odstevanjem do bozica. mal zgodaj, se vam ne zdi?)

>v soboto je moja z trga ob morju privlekla domov za 14€ ribe. moja predstava tega je bila, da bodo vsaj dve ribe. EEEEEEEEE! napaka. namesto tega je prinesla 1.5kg ribe s portugalskim imenom “corvina” in angleskim “meagre”, “shade-fish”, “salmon-basse”, celo “stone basse”, ne pozabit na “drumfish”, s hrvaskim imenom “hama” in “grb”, itd itd.
(ne vem, ce se opazi, da se jst na ribe ne spoznam. kak za bozjo voljo se tej ribi rece po slovensko?? zakaj se nihce ne spravi mal slovenski del wikipedije updejtat, a??)

enivej.
ribo smo spekli v pecici, dodali krompir, papriko, cebulo in buco.
rezultat spodaj.

btw, mal sem delala primerjave na guglpikcrs.. a je mozno, da je tale riba brancin?

>danes sem se spomnala, da so pred parimi mesci pri adobe dali ven cs4 beta verzijo. nekatere iz kompleta 20 aplikacij je bilo dokaj lahko potegnati z neta, malo vec problema je bilo pri serijskih. ampak, adobe je nam leecherjem dovolil vsaj 2-dnevno uporabo preden nam jih dokoncno zaklenejo.
in ja, zelo se mi dopadejo novi gui za dreamweaver, fireworks, in photoshop (seveda).

nic, bom pac nadaljevala z uporabo cs3 do aprila ’09.

>na ogled filma wall-e.
“kaj se pa pickas, saj ga vrtijo v vasih kinih!” NE PA GA NE! ne bom sla gledat budaste portugalske verzije, ker so narete za 5-letne froce, in unicijo vse fore filma!

u pm pa lusomundo.

>danes se bo delalo. energija pride iz tegale mixa. se niste probal? pa bi mogl.

>dan #2: ogled mesteca rota, iskanje turizma, prostora na plazi in 3 kometi

tako kot nama je bilo zagrozeno, sonce nama je zjutraj sijalo direkt v sotor. ampak to naju je motilo malo manj kot vsi tisti prekleto kriceci froci, ki so se mogli, ampak res mogli!, vstat ob 7h zjutraj in tecnarit familiji. kaj ta otrocjad ne spi, al kaj?? kolko appeala pa lahko imata pesek in morje, da se zbudijo tako zgodaj in vlecejo brisace in marele za sabo se preden se njihovi starsi ornk zbudijo?
zivljenje nama je dalo limone, na vrsti je bila limonada. pomackane sma se odpravile v bliznji kafic (max 15m) po jutranji kofe in toast z marmelado. kruha je bilo kar velik, tako da je moja, v teh krajih znana kot great-chinese-toast-eater!, celo pustila nekaj. “za ptice.”

po uspesnih pogajanjih na recepciji, da nama le pustijo ostati se eno noc (na najino odgovornost, seveda, ker sonce, SONCE, je baraba!), sma si sle ogledat to mestece rota, ki naju je dan poprej totalno zmedlo. in ne, v dnevni svetlobi ni izgledalo nic boljse kot ponoci. na trenutke sem si celo zelela malo teme. mesto izgleda kot vsak drugi na jugu portugalske, s to razliko, da ob 13h ze vsi zapirajo. kar ni kul, ce poskusate najdet turizem (za info, ljudje, za info! kompjuter, ki se med uporabo po volji vozi gor do brade in nazaj dol do kolen, je bil bonus.) in neko odprto trgovino za snedvice in velko flaso mrzle vode.

mesto je totalno navajeno turistov, preseneti jih nic, a izgleda jih veliko misli, da imajo samo oni plavo zono. “its to pay, you have to pay,” mi je ob spremljavi mahanja z rokami pravil nek mladenic. in tu sma se spoznale s spansko navado odprtih vrat in notranjih vrtov. odprta vrata = ker imajo stanovanja/hise najveckrat manjso predsobo imajo vhodna vrata na strezaj odprta. zraka mora bit. notranji vrtovi = ker so vrata odprta je imho impulz vsazga, da pogleda. in zelo velikrat res imamo kaj videt! male fontance, puno roz, majhnih dreves, tla in stene okrasene z barvnimi ploscicami. dozivela sem se dva druga “prvic”. 1) tisti velki kosi platna nad ulicami, ki dajejo tako zelo potrebno senco. 2) najprej mi ni bilo jasno zakaj ima tip ob lupljenju extra velkih fig tako debele gumijaste rokavice. sedaj vem.
plaze so bile prekleto polne in sonce je pripekalo, zato sma si si zadale cilj najdet prvo malo manj obiskano plaze. nasle sma jo cisto zraven yankee vojaske baze in samo en mali pomol (in totalno nepomembna bodeca zica na 2m visoki ograji) naju je drzal stran od fenomenalnih privatnih hotelskih plaz.

ob 15h nama je bilo dovolj przenja, zato sma se odlocile za ogled sosednjega kraja chipiona. saj ne bi, ce se ne bi noc poprej v iskanju kampinga vsaj 5x peljale mimo oznak za to mesto. izgleda je ze pomembno, ce sma pa vidle tolk oznak! ..ali pa je bila to vedno ena in ista? hm.
no, chipiona je dosadna. ali pa bi medve mogle ponavljati za spanci, oni ze kao vejo, kaj delajo, ne? torej, med 12 in 17h nekje v senci spat, in sele kasneje, ob bolj normalnih urah, se igrat turiste. hja, tega se niti do konca pocitnic nisma naucile. stara pesa sma medve. najprej sma se v tistem edinem odprtem kaficu natankale s kofejem z ledom in svepsom, ena zenica se naju je tako ustrasla, da je padla iz stola (okej, ni se naju je ustrasla, padla pa res!), potem sma sle v “center mesta” aka sosednja ulica, se nagledale spanske iznajdljivosti o stevilu ljudi na kvadratnem metru peska ob morju, jaz se razveseljevala nad dejstvom, da mini krofi niso izumrl (spanci so nori na deep fried hrano!), in kasneje ob pivu poskusale od natakarce zvedet ime tistih pecenih koruznih semen.

zvecer, nazaj v kampingu, sma ugotovile, da ima le-ta fenomenaln in PRIVATN dostop do bliznje plaze. in ce ne bi moje, ne vem zakaj, bilo strah same z mano v trdi temi tam bit na plazi, bi lahko vidle vec kot samo tiste 3 komete in 1 helikopter.