>v četrtek se v coimbri začne “festa das latas“, oziroma krajše “latada”.
latada naj bi pomenilo “sprejem brucov”, torej eno veliko brucevanje, je pa v resnici en teden fešte, kjer se ga bruci in ostali napijajo do kome in naprej.
program fešte se skozi leta ne spreminja veliko. kulturnega dela se ne udeleži skoraj nihče (razen recimo erazmusov), brucev in brucevanj je vsepovsod puno, bendi le zamenjajo dan nastopa (orishas spet pridejo, a letos bodo igrali na sredo in ne na soboto). rezultat te večdnevne fešte je vedno enak – puno skomiranih študentov po mestu, moja se bo spet pritožvala nad hrupom (okej, je res, da se zelo dobro sliši vse kar se dogaja na drugi strani reke), in reka bo spet polna vizičkov iz lokalnih trgovin. še ena tradicija je vsakoletna napoved svetovno znanih glasbenikov, ki par dni pred pričetkom fešte “zbolijo”. enkrat naj bi prišla skin, letos justin timberlake in bob sinclair. še ena tradicija: skoraj vsako leto se organizatorji skregajo med seboj, o čemer se govori tudi mesece po koncu fešte.
karte so že v prodaji, cene so zmedene (skoraj vsak dan druga cena), če si kupite “sezonsko” prišparate 25€. sam tko btw.

video 1 – video 2 – video 3

kljub nejevoljnosti delit avtobus z pijanimi študenti, ki imajo navado pokazat večerji kaj se dogaja po svetu (beri bruhat), pa se vseeno veselim – kolegica iz brazilije me pride obiskat! yay!

>tako kot sem povedala carici (a ona ni imela pojma o tej jedi, kljub temu, da je že več kot en mesec na portugalu! c c c c!), včeraj sem šla s kolegico na francesinho (beri: fransezinjo) in kar par pivov.
če ne veste kaj je to francesinha, potem si poglejte tole sliko in preberite seznam sestavin: “Osnova so toast, sir, različne klobase in meso. V toast se da sir, različne klobase, pa potem spet sir, na to nova rezina toasta, sir, meso in ponovno sir in še ena rezina toasta. Vse skupaj se zapeče v »toasterju« ter se postreže s posebno omako, ki pa velja za skrivnost in je zelo okusna. Prav ta omaka naredi jed nekaj posebnega in se razlikuje od gostilne do gostilne. V večini primerov se na vrh vsega da še pečeno jajce na oko in pečen krompirček, odvisno od želje ali posebnosti, ki jo gojijo v posamezni kuhinji.” (vir nomad magazine)
pravijo, da je francesinha doma v portu, ampak se da zelo dobre različice najdet po celi državi. meni osebno je najboljša v kafiću atenas v coimbri.

opozorilo: še vsaj en mesec in pol potem se vam bo rigalo po tej ‘snedviču‘.

>včeraj sma z mojo v najini zvezi prešle na čisto novi level. skoraj tisti level, ko si zapisan v oporoki, in med dediščino spadajo tudi njena najljubša ciklama, spodnjice njene babice in doživljenska naročnina na finance (ki je sedaj, seveda, potekla). skoraj tisti level, kjer si gresta istočasno tetovirat ime druge na čelo, z rožicam in metuljčki.

druga drugi sma povohale čevlje. za foro. obojni smrdijo.

>nisem čist ziher kaj je bil naslov tele oddaje na history channelu, ampak je nekaj v stilu “how its made”. čeprav, glede na to, da je na historyju, mislim, da je naslov podobn “history of american breakfast”. (lej kolko vejic!)
skratka, povedal so nam kako delajo cornflakes in zajtrk v mcdonaldsu (how its made part) in zajle pokazali tudi zgodovino toasterjev (history part). v ’50 in ’60 so imeli takšne naprave, ej! vse izgledale nekam čudne in alien-like! ene so toast peljale na potovanje pod ali nad žarečimi žičkami, ene so toast vrgle u luft (ja, čist tko kot vidte v reklamah, hehe), ene so ble visoke skor pol metra (ker so imele še dodatke za praženje slanine, za pečenje jajc, in še enga za delat waffle!), itd itd.

spomnem se našga toasterja, ki je odšel s cimro pri njeni selitvi. bil je eden tistih starih, kjer so se one žičke segrele v 0.2 sekunde in kjer si moral ornk pazit na kruh, ker se je le-ta zažgal par sekund kasneje. kar se mi je zgodilo zelo pogosto, ker sem navajena na družinski toaster, kjer traja in traja in traja in traja..! kruh se je ponavadi dal noter na začetku priprave zajtrka, in šele ko je bila skuhana tudi kava, je bil nared tudi toast. vsaka dobra stvar ima svoj čas priprave, ne?

>danes mi je nek voznik dal 50 centov. “na, pejt si kofe kupit.”

>pred parimi dnevi smo imeli 10. obletnico mature. mene seveda ni bilo, ker (okej, res obožujem moje bivše sošolce, ampak tako rada jih pa spet nimam!) mi ni bilo za v slovenijo jet tri mesce po prihodu od tam. dvomim, da se je tolko spremenilo.
čeprav, nečaka pa bom mogla jet kaj kmalu pogledat!

ko smo že pri stvareh, ki se niso spremenile – vsi sošolci izgledajo isti. okej, glava pobrita ali dolgi lasje, to ne šteje. face se jim niso spremenile nič. mislim, da jih bom prepoznala tudi čez naslednjih 10 let.
stike smo izgubil že zelo dolgo nazaj. kaj čem, mi pač ni blo, in res nismo imeli takšna prijateljstva, da zaj se bomo pa še po petnajstih letih na kavicah srečevali. sicer smo na faxu še nekaj probaval, ampak v mb nas je šlo študirat glih 5 (al smo bli trije?), ostalo je vse šlo v lj. lublančani se še srečujejo, čist možno, da so medsebojno botri svojim otrokom, en je kao neki “dasa iz dalasa” od doktorja na kliničnem, ena je šla v bruselj sranje po sodiščih delat, o ostalih pa nimam pojma.
bilo nas je 21. bilo i prošlo.

>tudi meni osebno se je že parkrat zgodilo, da so me ženske na ženskem wcju čudno gledale in se spraševale (potiho ali naglas), kaj dela tip v ženskem wcju. ali pa so šle na vrata pogledat, če se niso zmotile pri vratah.
zakaj? zato, ker so me zamenjale za tipa. zadnji primer je gospa z avtobusne postaje.
spadam namreč v tisti del ženske populacije, ki ima kratke lase, ne ravno totalno “žensko” faco in bolj “moški” stil oblačenja (torej, hlače, majice in ne krila in visoke pete). če me nekatere (večinoma starejše ženice) na hitro pogledajo ali če me vidijo samo od zadaj, na vsake kvatre izgledam kot tip. nekako sem se že naučila živet s tem in s pogledi, ki jih dobim včasih. moj odgovor je največkrat tisti “ma daj ne gledaj me tko kot da bi z lune padla in se zase brigaj!” pogled in zadeva je rešena. najdejo pa se tudi tiste, ki se ne dajo, ki so prepričane vase in mi direkt povedo, da je moški wc nekje drugje. nekatere pogled na določen del mojega telesa (če sem že obrnjena proti njim s hrbtom) prepriča, da sem v pravem wcju, ostale pa utihnejo šele, ko jim zagotovim, da resnično vem kje sem.

nikoli pa se mi še ni zgodilo to, da bi me v wc zasledovali in kasneje nagnali iz restavracije! upam, da žena zmaga in jih obere do kosti. totalno kršenje nevemktergačlena človeških pravic.

>včeraj sem imela napad craftsmanshipa (jebemti pa dolga beseda, najraje bi ji dodala še besedico handy) in se odločla sprintat, izrezat, sprepogibat in skupaj zlepit postavico big chiefa. moram priznat, da (kljub temu, da je printer štrajku in se odloču, da ne pozna rdeče barve) je big chief izpadel super.
me že srbijo prsti za naslednji projektek! na netu namreč obstaja kar nekaj strani, ki nudijo te pdf igračke. lahko si naredite tisti legendarni boombox za ipoda, medveda s tremi očesi ali tri miši s kosom sira, samurajskega zajca, pri letečemu prašiču pa dobite veliko kjut modelov za protiplačilo parih funtov (kapitalisti!).

>ker se je začela druga sezona dexterja in ker ga pri nas vrtijo ob nemogočih urah (ko me ni doma), sem si začela dol vlečt celotno prvo sezono. to jest, prvih 7 delov, ostale še imam. po gledanju pred parimi meseci sem jih namreč zbrisala. napača.
za posamezne dele serij najraje uporabim series free, kjer fajle največkrat gostijo na megaupload serverjih. in danes so mi ponudili fenomenalno hitrost +500kb/s (ki se je obdržala skozi celoten download). ponavadi gre pri okoli 150kb/s, kar tudi ni od muh.
ker lahko brez registracije dol potegnem samo en file na dan upam, da bi hitrost ista tudi jutri.

>vsi že vemo, da so v zda eno žensko obsodili na plačilo 220.000 dolarjev, zaradi kršenja avtorskih pravic. to jest, niso je obsodli, da je z neta dol vlekla pesmi, ampak da je pesmi na svojem compu dala na razpolago drugim ljudem. isto so povedali včeraj na stern tv z jauchom – downloadanje ni ilegalno, sharenje je!
v vseh teh p2p programih se da naštimat ktere folderje dam jst v skupno uporabo. če dam v skupno uporabo prazen folder jaz ne sharam nič. je tako? po logiki nekako je. torej, če tole vse drži, potem jaz ne delam nič ilegalnega.
ali pač?