>glede na to, da imam dokaj normalno povezavo (ne tko kot par mescov nazaj, jebemu bogu!), lahko dokaj normalno tudi filme in nadaljevanke dol vlecem. no, muziko tudi, ampak zadnje case sem bolj na radiju, kot mp3jih.
anyway. in ker vsi vemo, da sem lezbijka (sej sem to že omenla, ne?), me tudi zelo veseli videt kakšno glbt serijo na ekranu. za naše predrage pedrcke jih je že dost, za lezbijke pa je izbira malo slabša. imho. zato je tudi seveda bilo tako zelo super duper extra fajn in oh in sploh kul, ko so na ekrane priletele extremno sexy ženske v the l word. seveda smo jih lezbijke takoj pojedle (z ocmi, igralke so se med sabo, in to na zelo sexy nacin!), pojavil se je tudi “shane-izm”, kjer se vse lezbijke zaljubijo v najvecjo jebivetar jebacico west hollywooda. (meni osebno je sicer najbolj sexy bette. puuurrrrr..)
sedaj pa, moje predrage lezbijke, vas vprašam nekaj – kaj tocno mi nuca dol snet epizodo dan po predvajanju, ce pa je skript totalno sranje?? kaj me briga, da ima shane brata in da se je “mogla” pustit hugu bossu slikat, zato da je placala zdravniški racun, ko si je brat roku zlomil? in kaj me briga, da se bette s svojo študentko/asistentko dol daje, ce pa od tega vidmo glih en poljub? plus, asistentka sploh ni kjut! kaj te je bette mislala? in zakaj tocno moram videt ono iz “delo na crno”, kako jo alice uci “giving head”?? (kak je to po slovensko? anyone?) in resno, boli mene kurac, da ima tina probleme s svojim tipom. kdo tocno ji je reku, da mora bit s tipi anyway?? in papi? prosim lepo, PAPI?? ONA naj bi se z maljardo punc dol dala?? eh dejte no.

tak. bojkotiram serijo, dok ne bo spet na sporedu tisti wild sexy sweaty sometimes passionate SEX! (for your info, v prvih štirih delih cetrte sezone nismo vidli še skor nic sexa. zakaj pa mislijo, da gledamo to serijo?? brezveze.)

>pri srfanju po fetiš fotografiji (kaj cmo, tud ana ima svoje fetiše, hehe), sem nekako prišla do strani, kjer me je poleg dobre fotografije pricakala tudi omemba john butler tria. priporocam!
enivej, moj fetiš je crnobela fotografija ženskega telesa (ma koji porno, tišina!), po možnosti s tatuji in pirsingi. seveda mora telo bit sexy, hehe. deli telesa, ki me vedno “dobijo” so ustnice, vrat, hrbet, trebuh in rit.

ko smo že pri fetiših, imaste tudi vi kazga? (mislim, da so anonimni komentarji omogoceni, tak da brez skrbi *wink wink*)

poslušam: leadbelly – black betty, nadaljujemo z only – nine inch nails. yaaaay! vse to lahko poslušate na tejle plajlisti.

>vceraj na hitro pogledala oskarjevga nominiranca iz leta 2006, film “good night, and good luck” in me sploh ni impresioniral. kljub temu, da je dobil 94% paradajzov! (ravno, ko sem se dost udobno naštimala v posteljo, je bilo filma konec.)
ce ne veste, ce še niste vidli filma, gre se za mccarthy dobo v zda in lovu na komuniste. popolni withchunt, ce se mene vpraša in tako je tudi bilo predstavljeno v filmu. (hehe, spomnem se, da je tud moj ata imel tisto rdeco knjižico.) film je zrežiral george clooney (in tudi zaigral producenta oddaje), novinarja edward r. murrow igra david strathairn. ostali mi nekok niso bli tko pomembni. mogoce recimo frank langella, ki je igral zelo liberalnega in dokaj korektnega šefa cbs postaje, william paley.
torej, film. edward r. murrow in fred friendly (george clooney) sta se spravla nad mccarthyja. oziroma, nad mccarthyja in njegov “Senate Permanent Subcommittee on Investigations” (aka lov na komunisticne carovnice). na tvju napadejo mccarthyja z njegovimi govori (tako kot veliko politikov, tudi dandanes, enkrat rece nekaj, v naslednjem govoru tisto totalno zanika, itd.) in s posnetki s sojenj domnevnim privržencem komunizma (kjer mccarthy odide predcasno, kjer so dokazi v zaprti kuverti in nihce ne ve kaj je v njej, itd.).

trivia 1: naslov filma je zakljucni stavek edwarda po vsaki oddaji.
trivia 2: film pa se ponaša tudi s parimi detajli, ki mu vzamejo malo kredibilnosti kar se tice casovne dobe. plasticne steklenice z vodo, omembe telefonske linije med moskvo in washingotonom (ki so jo naštimal šele 5 let kasneje), razlicen cas na prikazanih urah (v eni sobi 11, v drugi par minut prej)
trivia 3: za glasbeno podlago poskrbi zelo dobra jazz pevka dianne reeves (za ost je dobila oskarja!)
trivia 4: a ste vedli, da se en uslužbenec cbsa ni smel porociti z drugim/-o? glede na takratno polico postaje je to pomenlo takojšno odpustitev.

>sometimes,
when life gives you lemons
all you can do
is cut them into wedges
and do tequila shots
until you’re on the floor
in a pool of your own vomit.

link

>ne vem zakaj sem tako obsedena z avijoni, ampak sem. že zelo dolgo. tega se tu ne opazi, ampak vsakic, ko vidim tisto belo pot avijona na nebu, se skoraj ustavim in gledam. zakaj se ustavim? kaj te vem. ker se je lažje skoncentrirat na avijon? ker se tako ne zaletim v nasproti prihajajoce ljudi? ne bi vedla. in ker se ponoci pot letala ne vidi, išcem utripajoce lucke. sicer me tiste blinkajoce zvezde vcasih zmedejo, da ne omenimo satelitov (al so bli tist nlpji?). v moji želji najdet avijon tam nekje zgoraj, ki potuje pac nekam kjer mene še niso vidli (in tudi ni zelo nujno, da me kdaj bodo), sem enkrat celo svetilnik preimenovala v letalo. mnja, se zgodi.
sicer nisem tisti tip obsedenca, ki ima na kompu maljardo simulatorjev, ki zna celi cockpit na pamet, ki ima stene poleplene s posterji takšnih in drugacnih avijonov. to ne. taki frik nisem. sam v nebo gledam. (ne vem, ce je tole zaj boljš al slabš, hehe.)
plus, vsakršna oddaja na diskoveri kanalu (ali katerem drugem kanalu, kjer na vsake kvatre vrtijo dokumentarce), ki ima kakršnokoli vezo z avijoni (gradnja, modifikacija, izbor on-flight menija, itd.), letališci (check-in problemi, gradnja in otvoritev novga dela letališca nekje na svetu, treniranje ekip s prtljago, onimi malimi follow-me avtobusi, pot prtljage pod letališci in upanje, da pristane v pravi prkolici, itd.), stevardesami (em, kak se jim zaj politicno pravilno rece?), itd. skratka, vse to me takoj prilima pred tv ekran in ce ima kdo briljantno idejo, da prestavi kanal.. no, ideja ni tako briljantna in to tudi pokažem.

zato sem se tako razveselila tegala posnetka. prikaz avijonov nad zda med 19. in 21. marcem 2005. datum ni pomemben, animacija je pa zelo kulish. (na parent strani imaste še druge flight animacije, isto kul. ena vas celo nauci, da nikol ne pojdte v kalifornijo tko, da pristanete okol 17h. takrat je gužva najvecja!)

aja, a sem omenla, da bi rada enkrat šla v kontrolni stolp? sicer ne na brniku, ker bi mi blo mal dolgcajt (kljub easyjetu). nekam pac, kjer se dogaja! ziher bi bla prevec živcna, da karkoli recem v mikrofon (tam so ljudje gor! kaj ce se dva avijona zaletita zarad mene?? vidla sem slike, kak to izgleda, in tega nocem, hvala lepa!), bi mi pa ziher blo orgazmicno samo tam bit.

>vceraj je bil zelo naporen dan. sicer nic fizicnega, ampak psihicno. konstantno kreganje z mojo o najmanjših in najbolj banalnih stvareh. ona je pod stresom zarad službe, jaz zaradi lack of (a steady) one. ona si vedno splanira maljardo stvari za narest v 24 urah, in ce ji ena ne zrata je tecna. potem pa jast slišim takšne kot “zakaj nimaš malo vec potrplenja z mano?”, “ti bi mogla razumet.”, “zakaj se ne odlociš sama, brez moje pomoci?”
to je vedno problem. (z moje strani ne, ker vem, da ni res.) jaz se kao NIKOL ne odlocim sama. ne, nisem pushover, je pa res, da sem zelo hitro za kompromis. raje imam kompromis in raje dam sebe na drugo mesto, kot pa da se kregamo. ne maram se kregat. zoprno je edin, ko se za nekaj že odlocim, in potem pride ona na plano s tistim svojim “jaz pac rada naredim stvari na moj nacin.” temu ponavadi sledi totalna iznicitev moje odlocitve. ko smo že pri kompromisih, a ne?

aja, pica je bla pa vseen dobra. kljub temu, da se mi testa ni dalo sami narest in smo ga kupli dan prej.

>hehe, kak je fajn imet odprte mreže laufat po zraku. pravkar sem skonektana na neki linksys (itaq, netcabo). sicer je signal švoh (ena crtica) ampak vseen tece kot namazano. yay za n00be!

danes je bil take it easy day. spal smo do skoraj 12:30, potem eno uro pri pripravi in porabi zajtrka (in posledicno pomivanja posode), mal pred tv, in potem v bližnji kafic na kofe in citanje cajtngov. sicer je almedina bila zasedena do konca študentarije, ki so se šli v knjigarno/kafic ucit in s tem ostalim zasedli plac za mizo. ne vem, ce morem bit tolerantna do njih. do mene vsake tolko niso bli. vsake tolko – takrat, ko sem se že glih šla ucit. ne ucit v kafic, ucit na splošno, hehe.
enivej, smo šli na drugo stran ceste v isto kul ampak malo dražji kafic. 2 naravna džusa, dva kofeja in en quiche de frango (nekakšna pita s pišcancem) je blo 7€. jebemu, mal drago tole. smo že odloceni, da tja ne gremo še enkrat, razen ce bo RES nuja.

kasneje v publico prebrala, da je neki portugalc naredil študijo o tolerantnosti narodov v evropi (“citizenship and involvement in european democracies“).
njegov rezultat? da so portugalci eni izmed NAJBOLJ tolerantnih ljudi v evropi. seveda se mi je glava trikrat okol obrnala že pri naslovu clanka. mislim, KAJ? kakšno študijo je on to delo?? kje? kdo je bil ta folk?? ker kokr jst vidim so portugalci tak zategnjeni in konzervativni (in ne govorim samo o prepovedanem splavu in homofobiji do nebes!), da je zelo zadušljivo. no, da bom poštena, šlo se je za tolerantnost do manjšin. izgleda homosexualci nismo manjšina.
glede na rezultate so portugalci na drugem mestu, takoj za danci. med prvimi petimi so še švedi, nizozemci in zahodni nemci. v študijo so bili vkljuceni še španci, rusi, romuni, moldavci in vzhodni nemci. ja, vzhodni nemci, prav ste prebral. kljub temu, da kao uradno vzhodna nemcija vec ne obstaja. vkljuceni pa so zato, ker SO NEKATERI PODATKI BILI ŠE IZ CASA DELITVE NEMCIJE!!

ne me cudno gledat, to so zame zelo stari podatki. tudi testna vprašanja so zame malo bedasta – “ali bi jim dovolili se manifestirat?” in “bi bili okej z dejstvom, da bi predstavnik te manjšine bil vaš sosed?” ja, sploh jih še nismo nikjer slišal.

aja, še tole. portugalci so tudi najbolj odobravajoci pri vidni uporabi verskih simbolov na delovnem mestu. presenetljivo za državo, kjer je 97% ljudi katolikov?? i think not. in ja, prepricana sem, da bi en, ki bi na zelo vidno mesto stene pribil koran ali sliko nekega islamskega voditelja, zelo hitro imel probleme.

>glasbeno odkritje (prejšnega) leta je po mojem mnenju obadiah parker. ni nic cudno, ce še niste slišal za njih, so pa zato zelo znani uporabnikom vašetube.
kaj je tako posebnega? naredil so akusticne verzije vecjih hitov. okej, to sicer ni nic tazga, so samo še eni izmed mnogih, ki so se spomnal te amerike. so pa ena redkih skupin, ki so pri tem zelo dobri! (vpliv ima tudi na tamlajše, hehe)
sicer so na odru že kar nekaj casa, kar je vidno tudi po razlicnih stilih izdanih priredb (npr. björk, radiohead, counting crows, otis redding, dave matthews band in celo chico cesar, med drugimi), izdali pa so do sedaj samo en ep. nekatere izmed teh pesmi lahko slišite na njihovi myspace strani. najbolj znana je “hey ya!” (167.000+ ogledov), originalno od outkast.

>glede na to, da se referendum o despenalizaciji splava bliža full speed, je seveda skoraj vsak dan na vsakem drugem ovinku neka debata ali predstava ali razstava ali kaj-te-vem-kaj na to temo. no, vceraj zvecer smo bili vljudno vabljeni (jaz vljudno prisiljena) na vecerjo / dražbo / debato / dolgcas s strani BE (bloco de esquerda).

(side note: najbolj smešno mi je bilo to, da ko sem se koncno spravla poklicat tipa, da mi prihrani eno karto, se me najprej ni spomnil, par sekund kasneje pa “ajaaa! ti si sandrina kolegica!! vredi je, hanna, ti kar uleti.” hihi. zaj sem poznana kot “hanna, sandrina kolegica.” ne vem zakaj vztrajajo moje ime napisat na najbolj cudne nacine, samo zato ker sem tujka.)

enivej. torej, pridemo v ono kantino (ja, rezervirali so celo kantino. talk about class, eh?), folka se je že trlo, tudi nekaj vidnih bogatašev. plus par fejk bogatašinj s pelc mantelni. sem skor tja šla in jo zacela tolct, a la “žival vas je napadla!!” eno uro po uradnem zacetku vsega (ja no, so mogli vsi pocasi nakaplat noter, in itaq da so vsi zamudili akademskih 45min) so nam serviral 2 deci mlacne juhe. tiste juhe, kjer vse kar imaš, stlaciš v en velki lonec, skuhaš in potem z onim palicnim mešanlnikom (kok se to rece bolj po domace?) spasiraš. nek se vidi razkoš. ene pol ure kasnej (je bilo kar nekaj folka, in ko smo mi že vse pojedli, so oni na koncu šele dobil svoje šalcke.) so nam pobral odvecno kramo in zacel talat glavno jed. seveda smo spet dobil isto hrano kot pri vseh drugih vecerjah na katere clovek kao more v casu praznikov itd. meni 1: bacalhau s popecenim krompirjem in cebulo. meni 2: peceni zrezek z rižem in pomfrijem. meni 3: ne obstaja. ker mi bacalhau že pri ušesih ven gleda (in to še vedno od prvega leta mojga bivanja na portugalskem) sem se spet mogla odlocit za zrezek. zadnji spomin takšnega zrezka je dokaj lep. ornk zrezek, dost riža in dokaj uredu zapecen pomfri. plus (extra za mene!) zelena solata. (portugalci niso prevec mahnjeni na solate, to je kao poletna hrana. d0h!)
vcerajšni zrezek pa.. zajle mi je žal, da nisem imela zraven fotoaparat. let me paint you a picture: zrezek z okusom po plastiki, debel ene 3mm, velik 3x3cm. ene 50 rižekov. 3 strocji fižoli. ene 6 tako zelo slabo popecenih krompirjev, da sem jih skor zacela z vžigalnikom pect. IN TO JE BLO TO! juho smo pojedl, ko so razdelil onim na koncu dvorane. ker smo pac kruh noter nametal, da je bilo vsaj nekaj od okusa. (ne, sol in poper nisi mogo dobit extra. umetnine se namrec ne sme spreminjat.) “glavno jed” smo pokoncal še preden so vsi na naši mizi dobli! tragedija. bedarija.
..in vsa ta lepota in krasota za 10 pof*kanih evrov. pa kaj si ti ja nor! hvala bogu, da nisem jaz placala za to sranje. bi se še tepl.

aja, za glavno tocko vecera je bila na sporedu dražba. dražba nekih cudnih umetnin kao znanih umetnikov. žena, ki je vodla dražbo, je bila zanic. še jaz bi bla boljša in sploh mi ne bi blo treba v portugalšcini lapat. še v slovenšcini bi dobla vec kot samo 20evrov nad zacetno ceno (na kos). eh.

ps- se spomnete, ko si za 1600sit (kolk je to? ene 7 evrov?) v nostalgiji v stari ljubljani dobil tako kosilo, da se ti je v riti zmešal in si se zacel slinit samo ob pogledu na krožnik??? kje so tisti casi???

>clovek bi mislu, da so spemerji vsaj malo v stiku z novostmi na podrocju racunalniške opreme (programi, operacijski sistemi, itd.).
izgleda niso, ker še vedno dobivam junk mail o win xp, acrobat 7 (ceprav imam že 8 pro inštaliran, yay!) in o podaljšanju penisa. okej, penis ni glih racunalniški program, je pa zato operacijski sistem moških, ne?
hihi.