cajt-pred-tagi

>wax on, wax off

>nekaj mi povejte punce, kdaj tocno so se svetovni vodlitelji odlocli, da ni vec “in” se pod pazduho brit?! in sploh ne govorim o špankah, te so itaq že v zgodovino zapisane kot totalno-prevec-emancipirane ženske, ki pa tega ne bodo delale sploh, tud ce se vsi na tem svetu na trepalnice postavijo, prekomerno britje itaq da povzroca raka, in tistle vonj, ki te moti, je samo moj naravni vonj! tak!
ena izmed mojih cimer je drugace totalni nega-frik, kar vztrajno dokazuje s casom, ki ga preživi v kopalnici. skor vsaki dan si rihta obrvi, brije se tak al tak ene štirkrat na dan (“ce pa pika!” ha???), ce si ne bo nehala las prat ji bodo tko al tko izpadli naslednji teden, in podobne cvetke. skratka, v moji knjigi je bila zapisana kot nega-frik. ce si roke tud stokrat na dan pere? ne bi vedla. mislim, da ne.
potem pa prejle prifrfota v kuhinjo v majci brez rokavov (ker je izgleda tako toplo pri nas). sveže stuširana, vonj šampona preplavi kuhinjo (ki je do zajle imela zelo mocen vonj po pecenih ribah, mind you), lak na nhtih se še posušil ni, in ona na veliko vrže roke v luft (neki mi je tako zagrizeno razlagala)… in mene kap. zaj vem kam je izginla brazilska džungla!

Standard
cajt-pred-tagi

>reggae-ska-punk-chill-kizomba mix

>(kolegica, bivša prostovoljka, itaq, dela v španiji in je prišla cez vikend na obisk. sem jo pobarala, da me postriže in ker še vedno nisem šla pod tuš imam lase tudi tam, kjer jih ponavadi nimam.)

torej, kakor oznanjeno, vceraj smo se vsi po vecerji spravli v salão brasil. mesto je že okrancljano za božic (look pic below), pa ceprav tri tedne prezgodaj. ampak okej, bodo vsaj (po lanskoletnih izkušnjah) pustil vse gor do marca, ko je neka druga fešta. zakaj bi se matral in dol pobiral, ce morjo par mescov kasnej spet jih gor dat? dopade se mi njihovo razmišlanje. taka “take it easy, peace and love” varianta.

ce boste slucajno kaj tukaj naokol hodli vam priporocam salão brasil za vecerjo. vzdušje je zelo kul, muska ni prevec naglas, zelo kul stil (kaj te vem, reggae-ska-punk-chill-kizomba mix), natakarca kjut (ko se ne nasmeji), kuharca se vsake tolko pride pomešat med folk, itd. skratka, kul. plus, cene so cist normalne (look pic below), za hrano pa garantiram, da je ZELO dobra.

nabralo se nas je puno. nabrali so namrec 120 eurov, in glede na to, da je vsak placal le 1 euro za vstopnico, mi lahko verjamete, da je bla fešta zelo kul. naša trojica: E, H in moja malenkost (look pic below). zakaj mi je štempelj posadila tocno na sredo cela mi ni jasno. do konca vecera smo seveda vsi bili polni tega štemplja (cel obraz, roke, noge, vrat, majice, jakne, itd.) in vsi upamo, da gre ta cudna zelena ven!

stvar se je, portugalski tradiciji zvesto, zacela z dvourno zamudo (prišli smo prej kot vsi nastopajoci, pa še mi nismo prišli takrat kot je pisalo na flajerju). mislim, da so se okol polnoci šele zaceli ogrevati (look pic below) in naštimavat mikrofone in instrumente. tolko bobnov še nisem vidla v eni sali. na drugi strani dvorane so eni še vedno imeli svojo bday vecerjo, tako da so bili automatsko povabljeni. sicer jim to ni pomagalo do zastonj fešte – jaz in kolegica sma pograble klobuk, povedale, da zbiramo denar za to in to, in da ce so lahka tolk, da nam dajo vsak 1 euro. kaj pa je to? nic. za one froce, ki že itaq nimajo nic, je pa maljarda. mogoce sma medve ble tolk simpaticne (zahtevne, težke, itd.), ne vem, a dali so vsi. yay!

potem se je pa le zacelo bobnanje. glavna skupine (sestavljena iz folka, ki se šele uci igranje na djembe bobne) je bila ena izredno visoka in bela portugalka. men je sicer izgledala kot nemka ali nizozemka, ampak je rekla, da je originalno iz lizbone. okej, naj ti bo. po bobnanju pa še malo capoeire.. (look pic below)

okol 4h smo odpujsali domov – jaz potem direkt k moji, H v mojo posteljo, E pa v svojo.

Standard
cajt-pred-tagi

>kaj pa ce so res??

>najprej nekaj, kar me ZELO moti – a je možno, da imam v sobi bolhe? kljub temu, da nikol moja soba pesa vidla ni, niti kakšne druge živali, ki bi imela navado bolhe po svetu nosit..? res je, da je oni pes imel bolh puno (kraspal se je 85% dneva), ampak.. zakaj bi sedaj JAZ imela v MOJI sobi bolhe, ce jih pa moja v stanovanju nima? oziroma, ziher jih ma, mislim, halo! ampak nje ni še nic ugriznilo in mene tud ni do zacetka tega tedna (ko sma se kao odlocle, da pa jaz ne bom vec tolkokrat pri njej spala). torej, logicna deduktivnost – jaz imam pikajoce živali v moji sobi. ampak, za božjo voljo, kok??

drugo vprašanje – kako se jih zaj znebit?? sem glih posesala sobo in dala vse skupi prat (posteljnino, preprogo), kaj druga mi je še za nardit?

(aja, in zakaj mislim, da so bolhe? ker TOLKO komarjev pa me tud ni moglo picit, jebemti boga! pri gležnjih imam vsaj 6 pikov, na rokah tudi, da ne omenim na boku, itd. take male prekleto srbece pike!)

..tak, zaj grem pa še ostali del stanovanja posesat. just in case.

Standard
cajt-pred-tagi

>opozorilo vsem diabetikom..

>malo kasneje grem najprej na vecerjo (ker bo kuhala italijanka bo na meniju seveda pašta), zatem pa v salão brasil na koncert neke tolkalske skupine. naj bi bili specializirani v djembe bobnu. bomo vidli, kako bo, ampak glede na sloves bo okej fešta. prišli bodo itaq vsi iz naše “alter skupine” (vsi tujci, sedanji ali bivši ali bodoci prostovoljci, ipd.), tako da bomo ziher imeli kaj za povedat. ce druga ne bomo pa pogreval stare zgodbe. to itaq vsi delamo, a ne?
enivej, bom nesla zraven fotoaparat, tako da malo poslikamo kafic. sploh se ne najde veliko slik na netu. zakaj je to tak?! kafic je ja ful vredu! kriza.

eden izmed muzicarjev (poleg kolegice) je tudi sestric moje, tako da jo bom mogoce celo vidla danes. zakaj “mogoce celo”? ker se zadnje dni že itaq bolj malo videvama (v skladu z najino resolucijo, da je vse skupaj postalo že velik prevec monotono in da rabma mal cajta tud same zase), ta teden ima do nedelje na obisku kolegico, v soboto z bratom praznujeta skupaj bday (ona malo kasneje, on malo prej), naslednjo sredo pa itaq spet gre na neki seminar do nedelje. december bo za naju še zelo zanimiv mesec.

sicer pa bo danes ob 2h ponoci (torej, uradno že jutri) eno leto odkar – opozorilo vsem diabetikom – sma se prvic poljubile. shwwwwwweeeeettt.

Standard
cajt-pred-tagi

>lime_wp

>trick reku, da naj neham pimpat moje windowse. sam tole še, potem pa neham, okej? (tko, za ene par dni) oblubim! *wink*
ker se mi oni prejšni ni dopado (kdo te še ima polje na desktopu??) in ker se mi je tocno takrat zaluštal caipirinhe in mojitota (ja, oboje naenkrat), sem si nardila tegale (look pic below). kjut, ne? plus, sovpada s foton temo. (1280×1024)

Standard
cajt-pred-tagi

>movie flicks

>vceraj ali predvcerajšnim me je napadlo 7 komarjev (komarjevk?). kako vem? ker me na sedmih bedastih mestih telesa srbi tako, da bom dobila extremno težek primer popizditisa. imam tudi sreco bit edina v bajti s tem problemom! jebemti.

da se vrnemo malo na filme. v zadnjem tednu sem si ogledala tri. vem, moje življenje sploh ni lahko. za znoret, kok je težk ležat na postli, s skledo zelo dišecih kokic in mojo drago v objemu. ahem. “mojo drago”?? bleh.
pogledala pa sem si sledece: miami vice, open season in barnyard.
miami vice – najboljši del filma mi je bila muzika, to pa poznam že od prej. od nonpoint verzija pesmi “in the air tonite” mi je zelo všecna, patti labelle se je s-team-ala z mobyjem za “one of these mornings”, “arranca” od manzanita je tudi zelo kul, itd. skratka, ost je A+. film pa.. kaj naj recem.. (trailer) posnet je bil zelo kul, se pa strinjam, da foxx in farell nista glih najboljši team. ne izgledata partnerja. v celem filmu sta si povedala glih ene 5 stavkov. od 1 do 10 solidna 4. glasba kul, zgodbe nekok ni, akcije je tud bolj mal (ce ne štejemo tistih 5min streljanja na konc filma)
open season – najbolj annoying stvar tega filma je muzika. klavir in nek tipo, ki poje osladne “ah, prijatli, kak vas mam rad, za vas bi in bom pusto vse, bla bla bla” štikle. bleh. (trailer) gre se za udomacenga medveda, ki ga neki jelen spravi v težave in ga mora lastnica (sicer ob zelo neprijetnem tajmingu, dva dni pred odprtjem lovske sezone) odpeljat nazaj v gozd. medved je seveda navajen zajtrka, kosila, vecerje in wc školjke zato se odpravi nazaj proti mestu. ker on nima pojma kje to naj bi blo, jelen pa tud ni glih gps sposobn, se parkrat zgubita. lovska sezona se zacne in.. fešta, obmetavanje z zajci, happy end. vsake tolko se karakterjem posreci bit smešni, tak da.. recmo, da se splaca za nedeljsko popoldne. (glas medvedu je posodu martin lawrence, jelenu pa ashton kutcher)
barnyard – ni velik za povedat. (trailer) party-bik se po smrti serious-bik sr. (ki je celo kmetijo do zaj varoval pred kojoti) spremeni v rešitelja kmetije (ko pac kojoti spet napadejo). juhu bruhu.

Standard
cajt-pred-tagi

>0.13

>title posta je moj rezultat aids testa. kaj pomeni? nimam pojma. vem pa, da je rezultat negativn. torej, ne bom se še z mosta metala. yay me! aja, a ste vedl, da so trije možni rezultati? home-free (negtivn), jeba-velka (pozitivn) in maaaaybeee… (nemogoce dolocit, ali dvomljivo, ali nešto takvo)? ja ja, sedi in se uci, sinko.
(sem vprašala doktorco tam, ce 0.13 pomeni, da mam samo še 13 let življenja pred sabo ampak sem jo spet skor v grob spravla z mojimi vprašanji. no pun intended.)

dobla msg vceraj od tmn. lepo, da so se spomnal na nas, me je že mal skrbel kaj je z njihovo grožnjo. kakšno grožnjo? da bojo ukinal zastonj msge. ampak, se je splacalo pocakat na msg, je blo ornk xmas darilo – so rekli, da nam bodo sicer med 18.12.06 in 2.1.07 skenslal zastonj msge (itaq, je treba profitirat z novoletnimi željami ipd.), ampak da bomo potem se lahko spet nazaj prijavli.. do konca decembra ’07! yay! tmn je kr kul zadeva. (zaj pa samo še pri vodafone tarifo spremenit v vita light sms nešto swašta in tam dobit 1500 zastonj msgev vsak tedn za vodafone številke) ..ja, dva telefona mam, whats your point? en je itaq samo za sprejemanje msgev (moja ma vodafone), ta druzga pa kao celo uporabljam (za kaj vec kot samo zastonj msge pošiljat).

Standard
cajt-pred-tagi

>ne veš kaj bi z pol leta življenja? bodi prostovoljc/-ka!

>mislim, da se je danes uradno zacela zima na portugalskem. kako vem? ker lije kot iz škafa! in to konstantno! ceste in ulice (posledicno tudi ljudje in vse kar je zunaj) so polne vode, in ker se ti komunalci niso spomnal listje iz odtokov spucat, sedaj ta voda nima kam jet in stoji. mlakuže so tak velke, da ne moreš druga kot stopit direkt vanjo in upat, da pa ne boš prevec moker. ker moker boš itaq, sedaj je samo vprašanje do kam boš moker. moj rekord? ene 10cm nad koleni. in to sploh ni najhujši primer, ki sem ga vidla danes. ena je bila tok pametna, da ni vzela dežnika in je odšla od doma samo z jakno. eeeeee! velka napaca! mokra je bila totalno, tako da, ko je prišla v stanovanje E se je mogla preoblect cela. ja, tud spodnje gate. ah, zimski užitki!

sem pa zajle nazaj iz manjše (10 ljudi) proslave 10 obletnice zacetka evs programa (ingliš verzija je boljša). gledal smo slike, filme, se spominjal work campov in ostalih prostovoljcev, ki niso mogli bit z nami (ker so pac se vrnal v svoje države, ne tko kot mi, imigranti), in za nagrado dobil flash drive (in neke extremno gibljive polmetrske svincnike) od evropske komisije. 256mb samo za to, da smo bli tam. yay! koncno se je splacal bit prostovoljc, hehe.

Standard
cajt-pred-tagi

>first day of the rest of.. my week

>glede na to kakšno vreme imamo zadnje par dni me sploh ne preseneca, da imam neko cudno željo po juhah. ne govorim o caldo verde, ali creme de espinafres (ki se kao je za božic), ali sopa de feijão, niti o kaj-te-jaz-vem-kaj. govorim o tisti cudni želji po najbolj preprosti juhi iz pora, dveh krompirjev, enega korenja in cebule. (dodate sol in poper, ce se vam ne da zezat z olivnim oljem dodaste še kocko za juho in pustite da vre pol ure. izi pizi.)
enough about bullshit.

aja, zadnje informacije iz tabora “jaz in moja” so tele: nekok sma se soglasno odlocle, da je cajt za malo pavze. sicer to ne bo zaj neka velka pavza, ampak za zacetek vsaj ne bom vsak dan tam spala. meaning, jaz imam vecere zase in ona jih ima zase. vsaj nekatere. kaj je najin problem? da, glede na to da ona ni out in da ne namerava iz omare pridet še kar nekaj casa, nimama skupnega socialnega življenja. kljub temu, da par mojih in njenih kolegov ve za naju je a) moji kolegi so vsi v preteklosti nekok bli povezani z njo (bivši prostovoljci, osebe s katerimi je delala kaj vem kaj in se sedaj ne kapirajo najbolje, itd) in ji je malo nerodno (al pac nešto), in b) njena kolegica (ki je situacijo dobro sprejela) živi nekje na jugu države, druga kolegica se o tem noce niti menit, ta boljšmu kolegu pa še ni povedala, ker.. kaj pa vem zakaj. enivej. nimama skupnega socialnega življenja. sicer se imama okej same, ampak halo? po nekaj casa ti presede bit vedno samo z eno osebo v kaficu. vsaj meni. in njej. tak da.. kaj pa vem.
poanta. vceraj bi kao bila ena izmed prvih nedelj, ki bi jih ona preživela zase in jaz zase. moj dan ste že vidli (prejšn post), njen pa je bil nekaj a la družina+pospravljanje+urejanje papirjev za službo+kofe s kolegom+itd… in ob 3h zjutraj mi pošle msg, da naj grem spat k njej domov, ker ji falim.
seveda mi ni blo treba dvakrat rect.

Standard