>prejle sem doživela manjši šok. manjši od onega par dni nazaj, ko sem ob kofeju zvedla, da je bil že petek in ne šele cetrtek. (kje tocno jst zgubim moje dneve? pa kaj te delam??)
ker mi neka starejša verzija winampa ni hotla igrati radio antena (mms link, op.b.), grem iskat pro verzijo po temacnih in underground poteh internetne kanalizacije. meni najljubša stran je torrentspy. kaj pa vem, mogoce zato, ker je modra? vseeno. vtipkam, in me skor kap. sedaj se je potrebno registrirat? in nimajo zastonj paketa? in drugace ne morem do search obrazca? pa kaj te to zaj je? *runs away screaming*
nekje najdem nek stari link in vidim, da tam pa še vedno lahko uporabljam search in downloadam po mili volji. preplavi me nek topel obcutek, da kok mi je ratal najdet back door (ker ga pac skor vsaka stvar ima).

že grem gledat na digg in na forum, ce se kdo pritožu. noben. cudno. kliknem na home link in me vrže na meni vedno znano prvo stran, ki je sedaj drugacna od tiste šokantne od malo prej. hm. zaj me pa nekdo zeza. grem gledat history in.. izgleda moje tipkanje ni tko zanesljivo. hihi. ups. izgleda obstaja tudi torrenspy. (brez t-ja.)

i are idiot.

>poslušam ub40, the very best of 1980-2000. ya maaan! ..but the moonlight lingers on.. yeah.. wo-oh.. there was magic in kingston town.. la la la..

zadnje čase se malo preveč zezam s konvertiranjem izgleda mojga windows compa v maca. ja pa no, če si že ne morem privoščit resničnega maca, potem si lahka vsaj naštimam, da desktop izgleda tko. sicer, “it’ll never be the real mac. get over it.” sem prebrala že parkrat na parih forumih, ampak upanje zadnje umre.
najprej je na vrsto inštalacija flyakite. eni gui pack, ki vam popolnoma spremeni izgled windowsov. zamenjajo se ikone, scrollbari, progress bar, log in okno, itd. vse to je sicer možno zamenjat in priredit si z windows blinds, ampak ti so mi malo pomanjkljivi, kljub temu, da obstaja biljon tem. ampak, WARNING!!, možnosti so, da vam bo comp friznu ob restartu ali da se vam preprosto ne bo dopadu rezultat, zato si pred inštalacijo flyakite (ali kterga druzga gui packa) naredite restore point.
potem se je potrebno znebit orodne vrstice. to je tista stvarca na dnu ekrana. dobte si object dock. sledijo male stvarce. recimo, rainlendar, winamp skin (da izgleda kot itunes), yz toolbar, avedesk (ikonce na namizju se same updejtajo), itd. in, voila, vaš windows sedaj (z veliko domišljije) izgleda kot mac. yay.
(če se vam comp sesuje nisem jst kriva!)

>že parkrat sem hotla tole gor dat, ampak sem vedno pozabla. anyhoo, without further a do (lej, ko se rima!), kaj folk išče, da pride na moj blog.

lezbe – kje??
talk to me crack – zaj me pa že zajebavajo. kaj je to “talk to me”??
imam aids – nimam.. ker še nisem šla na test.
coj +crack – huh?
handling otroka – recimo tkole
mo2dra – pejte komentirat, ženi se je zaželelo.
do kraja – do konca, itaq.
kelly clarkson.kar – huh??
crak na tune-up 2006 – imam. češ?
spalnice ikeo – ima moja, fajn zadeva.
beyonce in njena mačka – beyonce ima mačko?
PRASICA – hm.
HB svinčniki – fajn zadeva, še posebi oni iz china shopa.
10 prstno tipkanje – tukaj.
muzika i clipi – mtv?
drejček in trije marsovčki vprašanja – če imaste vprašanja o zobobolu, pravo mesto (hihi)
www fak grema gb – jasno ne sploh
Cryptainer 6.0 torrent – daj mi!
Tahaila Van Kleef – ja, men se je tud dopadu njen email. taki simpatični je bil.
kako se francosko napiše ljubim te – je t’aime
program tipkanje z obema rokama – tukaj, tokrat v dveh urah!
avto klub boa – mnja
potek oralnega sexa – ženska tipu? obdelali to temo na bitchskweet. na post “tip ženski” in “ženska ženska” pa še čakamo.

>em, a ve kdo slučajno kam so šli moji čumniki? na desni strani strani (hihi) mi jih lepo pokaže, v temle glavnem delu pa imam zaj vprašaje. in to samo pri čumnikih, če se ne motim. ne prikaže na charsetu utf ali win. (če bi bla faca bi zaj napisala celi post z besedami, ki bi vsebovale črko č, ampak nisem tolk pametna.)

hiter povzetek zadnjih treh dni: totalna štala z mojo (še nisem ziher, če sma vse zrihtale), T bla na obisku in sma delala na njihovi (projekt, ki ga ima ona čez v firmi, kjer dela) strani, jaz še vedno kašlam kot nora in danes se še nisem stuširala.

se beremo kasneje..

>na, pa nam je spet šou internet.
niam več pojma kaj se dogaja tu. vem sam to, da se te žene velik preveč igrajo z natavitvami modema, da ne bi enkrat nekaj šlo narobe. fora je, da imajo one zelo malo pojma o nastavitvah na 192.168.1.1 in vse kar delajo delajo “od oka”. a la, “lej, tole pa fajn izgleda, kaj če bi tole kliknal?” in potem nastane sranje.
začelo se je (mislim, da sem že povedala) z zaklepanjem mreže. “če bo mreža odprta se lahka kdo na easy not zlogira in bojo na veliko dol vlekli, mi bomo pa plačval.” kar mi je sicer popolnoma jasno, sem jaz tudi že imela (beri delala) sranje na tak način. s to razliko, da mi do konca marca ne plačamo popolnoma nič extra! plus, mi imamo modem fizično pri nas, tako da ne more noben nam mreže (ali podatkov prek le-te) ukradet, če je modem izkloplen iz električnega omrežja. (al tule čist mim tolčem? ker tkole men zelo logično zveni.) in potem so se menle z nekim informatikom, ta je rekel, da je mrežo treba zaklenit in so se šle tele mučke. na začetku (v pre-informatik dobi) je vse delalo normalno. okej, je net parkrat dol pado, ampak okej, wireless ni najbolj stabilna zadeva. (aja, comp z modemom je vedno imel internet, samo wireless je dol padal na vsake kvatre.) potem pa se so začele igrat in sedaj je vse skupaj prišlo tak daleč, da sma jaz in še ena občasno imele net (sedaj ga tud medve nimama več), comp z modemom pa ne.
ja, sedaj pa pičkajo, ker ni neta. aja, da ne bomo pozabli omenit, da so včeraj, ko mene ni blo, strokovno ugotovile, da je za vse skupaj kriv moj comp. včeraj ponoč je izgleda moj comp se konektal (ne bi vedla, me ni blo doma), nihče drug ni imel neta, in posledično je za vse kriv moj bogi laptopček. sem prišla zjutraj domov, me takoj šefica (lastnica stanovanja) ogovori in pove situacijo. a la “situacija je resna. tvoj comp je za vse kriv. tvoj comp je kriv, ker me ostale nimamo neta.” ker mi to NI LOGIČNO SPLJOH sem pred njo, v duhu experimentiranja, ugasnala comp. torej, po vsej logiki bi sedaj celi božji svet mogo met net, ne? EEEEEEEEEEEEE. še vedno ga niso mele. in ker sem se jst diskonektala, ga zaj tud jaz nimam.

stvari lahko grejo samo še na slabše.

>okej, zadnje dni se je dogajal velik stvari za katere imam svoje mnenje. em, pač, tko kot vsi ostali na tem svetu. moj problem je edin, da je moj attention span zelo kratek, tako da se zajle ne morem spomnat vse o čemer sem hotla pisat. ja pa no.

me je pa zato zajle na diggu nekdo spomnil na budalaštine američanov. če ne veste (kje točno živite, da vam to ni jasno? tud če se vam jebe za vse skupaj, ampak ve se pa vseeno.), američani imajo danes midterm volitve. kaj točno to pomeni? to so volitve na polovici predsedniškega mandata, kjer zamenjajo skor celi kongres in 100 senatorjev. plus, puno je lokalnih volitev, bla bla bla. skratka, velka stvar. recimo, da so zelo velke možnosti, da bo zarad iraka kongres zaj obarvan bolj demokratsko (čeprav ga je kerry ornk pokronal z ono “šalo”). kolk je to dober ne vem, vem pa, da je amerika (vseen ktere farbe) vedno sposobna naredit še večje sranje kot je bil par dni prej. ja.
iz radovednosti (hihi) sem si šla na cnn pogledat trenutno stanje, kaj točno je na kocki (od kdaj kockamo?) in ktere zakone hočjo izvolit v nekaterih državah. ne vem zakaj, ampak bila sem presenečena, ko sem vidla, da v 8 državah volijo o zakonu, ki prepoveduje istospolne poroke. potem je še v eni (ali dveh?) zakon o totalni prepovedi splava (v eni pa istočasno hočejo legalizirat ganđo), v eni volijo za angleščino kot uradni jezik (em, a ni to kao že v zda??) in v tej isti državi hočejo uveljavit zakon, kjer bodo vsake dve leti nekemu naključnemu volilcu podaril miljon dolarjev (kak lahka dobim po hitrem postopku državljanstvo al pa vsaj volilno pravico v arizoni?). v eni celo hočejo zakon, ki bi jim dovoljeval uporabo slot mašinc. hihi.

za razvedrilo si pa pojte pogledat na kakšne reklamne spote (ki so letos bolj žaljivi kot informativni ali kaj drugega) zapravljajo denar.

>hja, smo bli bolni (komplet čudnih simptomov, sploh ne bomo se o tem menli) in internet nam nagaja.

človek 15min visi na telefonu, na številki, ki sploh ni zastonj, in potem imajo predrznost rečt, da “imajo tehnične težave in da bodo nardil neki glede tega tok hiter, kot bojo lahka”. em, ja. to imajo ziher napisan pri “ko ne veš kaj rečt stranki, reč tole” vprašanju. al pa imajo tam v call centru kar sprintano in prilepljeno na monitor. tak da jih še iskat ni treba.
po mojih velecenjenih ocenah costumer-friendly-call-center je netcabo popušio po celi črti. a veste kdo pa popolnoma zmaga? sparkasse. resno! tam majo neko funkcijo “pokliči me”. vtipkaš noter svojo telefonsko številko in te v roku max 10min pokličejo nazaj. (vsaj mene so.) in sploh ni problem, če morjo na portugalsko klicat. so me že parkrat in letos okoli februarja so bli tud tolko, da so.. mah.. sej ne vem.. a sem pravla o tem? nisem, ne?

šlo se je za tole. kolegica mi na račun dala nek denar. v evrih. na oni glavni sparkasse v lj. po vseh pravilih bi mogla jst ta denar met takoj. eeee. po enem tednu še vedno nič. potem pa se ta kolegica spravi v akcijo. (zarad tega ima še vedno moj max respekt.) žena je bla v tistem času v belgiji. in ona pokliče na banko v lj, nahruli one tam kaj se grejo, in zakaj to še ni na mojem računu. mislim, halo, jaz sem na portugalskem, nea zaj morem v lj se menit stvari. izgleda je folk tam tko na veliko nahrul’la, da so tisti dan (ko je kasnej mama poklicala taj, da jim je dala neke podatke) vsi vedli za mene. mama kliče, pove kok se piše in da kliče v mojem imenu, žena na drugi strani pa nekaj a la “ja, ja, za ano se gre? že vemo kaj je problem. bomo takoj uredil. vas pokličemo nazaj.” vmes se je še parkrat opravičla, prosla za odpuščanje in žrtvovala device. potem smo poslal par faxekov, kolegica mi je izstavla en gromozanski I-O-U in men so 1-2-3 skonvenrtirali evre v tolarje.
izgleda v tujini ne morte vzdignat denarja, če je bil le-ta položen v evrih. prvič čujem.

enivej, uživajte. grem jst še po liter čaja.

aja, da boste vedli, KOK sem bolana – včeri sem prvič po štirih dneh celo imela voljo pit kofe.

>danes je dan mrtvih. in coimbra je res mrtvo mesto.
včeraj je namreč bil zadni dan latade in vsi študenti, bruci in ostali folk so se spravli na koncert ne-vem-koga. pač, zadnji dan je, imamo da gremo. in so šli. se napili, delali fešto po mestu, in zajle jih večina še lepo spi. z velikim mačkom, seveda. sicer sem včeraj proti večeru le vidla sprevod brucev po mestu (in bilo jih je PUNO!) in sem tudi probala neki poslikat (povideat) ampak mi ni zratalo najbolje, ker.. mah, temno je blo in moja super-duper-trotl-kamera ni toHolk sposobna. video sux (ker je pač blo temno), zvoka itaq da ni (bli so pa glasni, da se jih je čulo do španije), prave scene nisem znala naštimat tako da mi je flash vedno osvetlil prvo osebo, ostali so pa izgledali kot duhi, itd. skratka, slik ni.

medve z mojo pa imava manjši problem. ponavadi je najin problem to, da ona nikol nima časa zvečer (ker imajo sestanke od bloco da esquerda ponavadi od 22h do polnoči. mislim, kdo si je to izmislu?!), tako da če že gremo kam, se zelo na hitro odločimo. pač, stvar, ki je al najbližje domu al najkrajša. ja no, žena mora spat.
ta teden pa.. danes je praznik, to vemo vsi. za jutri se še odloča, če sploh gre na jogo, torej še en večer fraj. v petek smo sicer mislal jet na jazz, ampak ker T ne pride na obisk (ti packa, ti!).. imamo spet kao fraj večer. sicer bi lahka šla same, ampak bo plac poln folka, ki kao naj ne bi vedli, da sma medve skupi. ja, vem, čudna situacija, dont get me started. za v soboto sma se odločl’le, da grema vseeno bowling. boma pobrale še par druzga folka, tako da nas bo velik. juhu! enkrat ta tedn bi celo rade šle gledat the devil wears prada, mogoče v petek ampak ker imajo od pondelka do četrtka neke akcije sma zaj to prestavle na naslednji teden. kakor sem rekla, preveč prostega časa imava. le kaj, o kaj, boma naredle z njim?? ….. lightbulb! *evil grin*

sma pa prejle našle neko kao-novo knjigarno / bar, zelo stilsko nareta stvar, puno knjig, poceni zajtrki (ali pač mickeni meniji).. ampak je lokacija malo čudna. tja najdejo samo ljudje, ki parkirajo malo dlje od shopping centra ali ljudje, ki živijo v okolici. na žalost. ker če bi tale stvarca imela boljšo lokacijo, bi imeli velik več prometa. (vedno, ko sma se mim peljale, je izgledal prazno.)

update: mislim, da sem se pravkar odločla kaj bom delala jutri zvečer. ciclo design!

>vsake tolko me ima, da bi tale moj windows laptop zamenjala za maca. sicer ne vem, kok točno bi šlo oziroma če bi sploh šlo (win xp instalirani na laptopu, in da se zamenja z osx?), ampak vse se da če se hoče. mogoče bi me prišlo manj, če si preprosto nabavim maca, ampak za to je potreben denar, ta pa ne raste na drevesu. (če kdo ve za tak drevo, naj se mi javi, prosim)
windowsi me namreč na vsake kvatre spomnejo na neki velki virus, del neke velke zarote gatesa proti človeštvu. no, vsaj proti tistemu delu človeštva, ki uporablja windowse. mickeno vprašanje: zakaj se skor nikol ne sliši o virusih, ki napadajo mace (kljub novicam letos, da so le našli enga)? a so vsi mac uporabniki tiho? al je mac pač mal težje scrackat in se nobenmu ne lub jet delat virus zanjga? al pač vsi sovražijo windowse in viruse pišejo na macih? mah, vprašanj puno.
torej, zakaj se mi zdi, da so windowsi virus? zarad tehle razlogov:
– virusi se kar razmnožujejo kot kitajci. windowsi tudi. a nimamo vsak drug let novo extremno boljšo in tok prekleto bolj pomembno verzijo?
– virusi nam največkrat zafilajo sistem (running processes) in upočasnijo delovanje že tko počasnega compa. ja, windowsi tud to delajo.
– vsake tolko se nam zgodi, da virusi sesujejo comp. em, BSOD rings a bell?
– itd.
i rest my case.

še novice iz coimbre: do marca je v full-speedu krščenje brucev. tukaj gre to takole: vsak iz druzga letnika dobi enga bruca. al dva al mogoče celo tri. “uradno” lahko imajo samo enga, ampak se nihče ne buni. (koda brucovanja dosegljiva tule, a v portugalščini.) in potem jih.. prijazno pripravijo, da delajo stvari, ki jih drugače ne bi. klečanje celo noč sredi glavnega trga v spodnjem perilu in sproti petje (dretje) neke izmišljene pesmi fakultete. ali laufanje po plaži nagi (to bolj za fante, ker je pač kul… al kaj) in strašenje folka, ki gre mimo in se melo neugodno nasmiha. sprehod čez mesto v oblekah iz črnih plastičnih vrečk za smeti, z praznimi piksnami privezanimi za gleženj, da se ja sliši. skratka.. zanimive in včasih malo nasilne stvari se dogajajo. itaq, da je vmes polno alkohola. to sploh ni dvakrat za rečt. (včasih so stvari prišle tako daleč, da je bilo ustanovljenih kar nekaj organizacij proti brucovanju.)
v mojem stanovanju živijo dve iz druzga letnika. hiša je polna bruck. ne vem če je to dobro al slabo, ampak kasnej grem gledat sprevod bruck in brucov.

>v soboto sma z mojo gledale “road to guantanamo“. zelo dober film.
če veste karkoli o guantanamo bay zaporu, potem mislim, da že lahko sklepate o čem se je šel film. torej, o folku, ki je bil zaprt v tistih zaporih. bolj specifično, o treh angležih (sicer pakistanci, a so celo življenje živeli v angliji), ki so šli na poroko enega izmed njih (v resnici so bili na začetku štirje, ampak je en sredi “filma” izginil in predvidevajo, da je umrl v napadih). starši so rekli, da je čas da se poroči, so šli v pakistan mu najdet ženo, uspešno izpeljali nalogo in sin ni imel druge kot da spakira in gre v pakistan se poročit. tolko o romantiki. nekje sred čakanjem na dan poroke so dobil fenomenalno idejo, da grejo v afganistan pogledat kaj se dogaja (to je bilo na začetku ameriških napadov na afganistan v iskanju wmd in bin ladna). tam se pa začne fešta. bla bla bla, pripeljejo jih v guantanamo, kjer so jih hotli na nešteto načinov prepričat, da poznajo bin ladna, da vejo kje je, da so bli v jihadu in drugih organizacijah, da jih imajo na slikah in videih (kjer si niso bli podobno spljoh ampak tista američanka jih JE prepoznala), itd. ko so (fbi, cia, mi5..) skapiral, da so nardil napako so jih celo vabli v službo. seveda so jih oni z britanskim naglasom poslali v tri pm.
ima pa film srečen konec: 4 leta po odhod v pakistan so se vrnal domov v anglijo in oni se je na koncu le poročil.

now, if you would excuse me, grem pluča izkašlat. sem imela prakso celi vikend, mislim, da mi bo zajle pa res ratalo.