>v soboto sma z mojo gledale “road to guantanamo“. zelo dober film.
če veste karkoli o guantanamo bay zaporu, potem mislim, da že lahko sklepate o čem se je šel film. torej, o folku, ki je bil zaprt v tistih zaporih. bolj specifično, o treh angležih (sicer pakistanci, a so celo življenje živeli v angliji), ki so šli na poroko enega izmed njih (v resnici so bili na začetku štirje, ampak je en sredi “filma” izginil in predvidevajo, da je umrl v napadih). starši so rekli, da je čas da se poroči, so šli v pakistan mu najdet ženo, uspešno izpeljali nalogo in sin ni imel druge kot da spakira in gre v pakistan se poročit. tolko o romantiki. nekje sred čakanjem na dan poroke so dobil fenomenalno idejo, da grejo v afganistan pogledat kaj se dogaja (to je bilo na začetku ameriških napadov na afganistan v iskanju wmd in bin ladna). tam se pa začne fešta. bla bla bla, pripeljejo jih v guantanamo, kjer so jih hotli na nešteto načinov prepričat, da poznajo bin ladna, da vejo kje je, da so bli v jihadu in drugih organizacijah, da jih imajo na slikah in videih (kjer si niso bli podobno spljoh ampak tista američanka jih JE prepoznala), itd. ko so (fbi, cia, mi5..) skapiral, da so nardil napako so jih celo vabli v službo. seveda so jih oni z britanskim naglasom poslali v tri pm.
ima pa film srečen konec: 4 leta po odhod v pakistan so se vrnal domov v anglijo in oni se je na koncu le poročil.

now, if you would excuse me, grem pluča izkašlat. sem imela prakso celi vikend, mislim, da mi bo zajle pa res ratalo.