>če sem v prejšnem postu pisala o prekinitvah zveze, bom pa zajle o nekem dodatku v zvezah. sicer se “dodatek” sliši zelo mrzlo in čudno, ampak ne najdem druge besede. vem, da poglobitev ni. če smatraš “to” poglobitev zveze, potem so tvoji (bolje rečeno, vajini) motivi popolnoma napačni.
govorim namreč o otrocih. jaz, in to vsi vejo, nočem imet otrok. TRENUTNO nočem imet otrok. nisem niti v nobeni poziciji, da bi jih sploh imela. še zase včasih težko poskrbim, kaj šele, da bi imela še eno osebo “na vesti” in v oskrbi. tako kot je en komedijant rekel (rekla?), najraje bi kar posvojila neko že popolnoma mentalno in profesionalno razvito osebo in potem bi s to hodili na družinske večerje. imela bi že porihtan lajf, službo, fax in puberteto bi tudi bila že dala skozi, itd. skratka, jaz dobim to osebo v oskrbo samo vsake par dni na mesec. nič več in čisto dovolj. (to zaj govorim za tale trenutek. mogoče mi no naslednji teden v glavo priletela opeka in bom šla za prvi vogal iskat očeta moje fuzbal ekipe. kdo bi vedel.)
omenjam tole, ker sma prejle z mojo sedele ob reki, razpravljale o njenem slabem popoldnevu, ki je sledil njenem perfektnem jutru. ona naenkrat zagleda mlado familijo, z zelo kjut punčko. (ne pravim, da so otroci pest, ampak zelo na easy preživim brez njih.) “rada bi otroka.” šok, lahko mirne duše rečem, je bil gromozanski. seveda sem takoj obrnala na foro, a la “lahka kar danes začnema probavat.” ha ha ha, smeh smeh, neugodni pogledi. in potem je prišl tist, kar me je bolj šokiralo, “vem, da ne morama medve zanosit, ker pač nekaj fali. ampak vzgajat otroka s tabo pa je popolnoma možno.” v tistem trenutku nisem vedla al naj zbežim v gore al jo naj poljubim kar tam, sredi množice teh mladih familij. vse skupaj se je spet končalo na fori, ampak..
ne vem no. nisem nekok za otroke. ni to zame. ne vidim se v tem položaju ali v tej vlogi. sem že omenla, da to ni zame?
(se kdaj drugič vrnem na to temo, sedaj me čaka zadnji del l worda 3. sezone)