>pri bitchs(k)weet prebiram o predigrah in začetkih zveze. jaz grem pa z druge strani. končanje zveze.
glede na mojo zgodovino sem največkrat pustila punco (ki v moji glavi v tistem trenutku sploh ni več punca, ampak samo še ena stvar na listi stvari, ki jih moram opravit. vem, prasica.) preko pogovora na telefonu. sicer ne vem točne številke, ampak recimo da je večja kot 5. ker.. ne vem, se mi pač ne da več menit se z njo, in sploh se mi ne zdi vredno iti nekam, se dobit z njo v nekem polnem kafiću (sej veste, v javnosti kao ne bo drame) in ji face-to-face povedat, da pa mi ni več. potem bi največkrat prišlo do vprašanja a la “in zakaj ne? pa kaj ti manjka? a sem jst kej narobe nardila? si me že prevarala?” vsa ta vprašanja so popolnoma okej, in največkrat se na ta vprašanja tudi najde odgovor. moj problem je, da se mi ne da razpravlat o tem, kaj hočem in kaj ne. in sploh ne rabim ene, da mi pravi, da je tist filing, ko je ne prenesem v bližini, samo začasna faza in da naj počakam malo, ker to kar pač imava medve se ne najde tak hiter. em, ja, kot iz holivuda. na žalost pa sploh ni tko.
torej, preko telefona je lažje. vse tiste neudobne odgovore lahko zamenjaš (zamenjam) s še bolj neudobno tišino. a la “pa saj veš no……….. že nekaj časa ni šlo……………. manjka nekaj………………. ni mi………………” in vedno vedno vedno upam, da bo tist glas na drugi strani rekel “a to je potem to? konec je?” sedaj bom zvenela kot še večja prasica, ampak v tistem trenutku, ko slišim te besede, je zame pogovor že končan. ona je skapirala, kar sem ji jaz z govorico rok preko telefona hotela povedat. super. začnimo proces poslavlanja. im on the third running home.
sicer se mi je dvakrat zgodilo, da sem med tem procesom res dala še eno šanso (poslavlanje se je pač mal zavleklo in smo se vrnal v prejšno fazo in potem čist na začetek pogovora in.. eh.) ampak obakrat je to trajal glih čudnih par dni preden smo zamenjal ključavnico na vratih.

kako pa vi (ti, moja edina bralka, in tvojih 15 osebnosti, hehe) prekinete zvezo?