>delat se mi ne da, folk na msnju je malo dolgocasen (ja, vkljucno s tabo, hehe), za ven it sem prevec zaspana, tako da sem se spravla gledat film.
filme gledat je za mene dokaj velik dogodek. oziroma, drugace: film DO KONCA pogledat je zame dogodek. ce me film ne pritegne v 15minutah, potem ga sploh ne pogledam do konca in se isto sekundo brisem s kompa. in glede na stevilo filmov, ki jih filmska industrija spravi v svet vsako leto, je izbira dovolj velika, da mi nikoli ne zmanjka kandidatov.
danes sem se spravla pogledat “nick and norah’s infinite playlist“, in ne, nisem ga dokoncala. se. sem pri 31 minuti in mislim, da sem na dobri poti, da vidim konec te (ziher) romanticne (najstniske) komedije. ja, ni ravno “antichrist” ali “the shining”, bo pa dovolj dober za zacetek v ta sobotni vecer.

edina stvar, ki jo zadnje tedne dokaj religiozno gledam (tudi do par delov na dan), pa je “hell’s kitchen” oziroma “na koliko nacinov lahko gordon ramsay nekoga poslje v 3pm”. komurkoli omenim to oddajo ali njega, vsi recejo, da ga ne prebavljajo zivega. da jim gre ze po eni epizodi tako na jetra, da nehajo gledat. da se obnasa kot aroganten cepec, ki itaq nima pojma o kuhanju, kaj sele o vodenju kuhinj v restavraciji. dejstvo, da jih ima okoli sveta ze kar nekaj, in da lahko kvaliteto, inovativnost in znanje svojega kuhanja podpre s parimi michelinovimi zvezdicami, teh ljudi ne zanima prevec.
strinjam se sicer, da je v HK njegovo obnasanje dokaj blizu meje vulgarnosti in da bi se vse skupaj (njegove kritiko navdusujocih kuharjev in kandidatov v seriji) dalo povedati z manjsim stevilom piskov, ampak ta oddaja je bila posebej narejena za ameriski trg. tam do izraza pridejo samo eksplozije, vulgarnost, tragedije, sokantnost in intrige, tako da je razumljivo zakaj taksen pristop k stvari. to nam je lahko zelo hitro jasno tudi ce smo si pogledal (ja, sem si) njegovo oddajo “the f word” z bbc kanala channel 4, ki je bila na sporedu pred HK. pri TFW se ni slo za tekmovanje posameznikov za nek polozaj v novi restavraciji, tam se je v bistvu slo za tekmovanje skupin (druzine, bendi, itd) za najvecje stevilo gostov, ki bi bili pripravljeni za hrano tudi placati. in pri tej seriji je gordon sicer dolocen folk napizdu, ampak je bila beseda fcuk uporabljena manjkrat kot pri HK (v naslovu serije TFW se gre za besedo food, btw).
po drugi strani pa moram priznat, da ga razumem. oziroma, da mi je jasno zakaj taksno obnasanje. gre se namrec za njegov ugled, za njegove restavracije, za folk, ki ga bo on osebno priporocil. in ce bo ta oseba potem zajebala po celi crti, se bo to poznalo tudi njemu. ze itaq ima vedno vec problemov (neplacevanje racunov, manj gostov in posledicno zaprtje restavracije), ne rabi sedaj se problemov z nadebudnimi kuharji. in ce lahko dolocene probleme prepreci tako, da posle dolocene ljudi v 3pm, potem naj si da duska. ker ce ne mores prezivet in prebavit tega, da ti en rece zavaljena krava, da ti nekdo jebe vse po spisku (manjsa zbirka soundbitov) in da ti tisti posuseni kos piscancjih prsi vrze direkt v glavo, kako tocno potem mislis vodit kuhinjo neke high class restavracije?!

in ja, trenutno se mi dol vlece peta sezona.

>enkrat danes sem prebrala, da se nekdo veliko manj ukvarja s twitterjem, ker je srecno zaljubljen. (ne, ne menimo se o meni. ceprav..) in kao, da je najboljse twite v svetovni splet spravljal tocno takrat, ko je bil depresivn, slabe volje, nesrecno zaljubljen, skregan s punco in ko mu je umrla macka. ali kombinacija vseh teh.

nekako sem ugotovila, da je to res tudi zame.

pred parimi tedni (meseci? kaj pa jst vem, men gre cas tako cudno mimo.) so se mi izgleda vsi planeti postavli v optimalno pozicijo, za katero bi mi se pri garminu cestital. in v tem casu se je tudi moja “prisotnost” na druzbenih medijih malo zmanjsala.
fejsbruh se vedno furamo, ampak mi postaja ze malo odvec. razen svetlih izjem so statusi 95% skopirani s kje drugje, ker se mi preprosto ne da razmisljat. nimam namrec namena le-tega cez pol ure zamenjat, tako kot vsem znani serijski menjalci statusov. postrelila bi jih vse do zadnjega. (aja, in zakaj tocno je potrebno imet twitter in fb pokonektan? zakaj stepamo statuse kot toaletni papir?!)
na twitterju me tudi ne videvajo vec tolko (13k+ twitov ni kar tako), vecino samo se RTjam in vsake tolko vrzem v kaksno debato moja 0.02€. res pa je, da po twitterju nikol nisem “furala safra”, kot to pocnejo nekateri (in vsake tolko me ima jih zbrisat in blokirat, ker mi pozirajo ze res cisto zadnje zivce!). to raje pocnem na blogu, tee-hee.
sploh pa! resno sem mnenja, da nisem folku, ki bere tale blog, tok fejst tezila. (ali pac?) okej, ena dolocena oseba je v casu tega bloga (4 leta) dobila namenjenih veliko vec postov, kot katera druga, ampak to se je nehalo. slo je mimo in trenutno mi je kul tako kot je. na zacetku me je se malo motilo, sedaj pa niti ne. mislim, da je tle na delu kombinacija pomanjkanja casa zaradi dela in pomanjkanje volje z moje strani. nekaj a la “pa dobro, ce ti ne bos, potem pa jst tud ne bom, idi v pm.”. potem me je lani ena malo prevec jebala direkcijone u mozag in tudi to je bilo zapisano v parih postih. da bi se pa sli neke “/wrists” poste, do tega pa ni prislo. dam roko v ogenj.

summa summarum? glede na trenutno situacijo bo se nekaj casa na teh strenah zivel dolgcas. se oprascujem. mogoce pa bi bilo pametno stvar malo dat na hiatus, a? tako vsaj ne bom pisala taksnih prisiljenih bedarij, kot je tale post.

>najprej smo sli gledat “shutter island“. ko je film prisel ven se mi je celotni timeline zabasal s hvalospevi, fenomenalnimi ocenami in ljubljenju prstov na nogah scorseseju. tudi ce nam ne bi bili povedal, da je glasba v filmu veliko prenaglas, nam je to kapnilo takoj, ko smo mogli brat podnapise, ker se dialoga ni slisalo sploh. ko je bilo filma konec je celotna dvorana (in ja, bilo je polno do zadnjega stola) sla ven z onim “WTF je bilo pa TO!?” izrazom na obrazu. ce se mene vprasa je film vsaj 40 od svojih 68% gnilih paradajzov dobil zaradi scorseseja, vsebina je bila namrec cisto mimo.

enkrat prejsni teden nazaj sma si pogledale se “kite runner“. ta film je meni po prvem ogledu (kmalu po izzidu) ostal v spominu kot zelo dober film. temu se vedno prikimavam, posnet je fenomenalno.
v prvo sem bila mogoce malo prevec pod vplivom spoznavanja, da so v primerjavi s katoliki muslimani ekstremno spostljiv narod. hm. tole se je zdaj slisalo malo cudno. hocem rect tole: da je oni mali tipo ze od malega naucen, da se do sina gospodarja bajte vede tako spostljivo, s taksnim zaupanjem v vse kar le-ta rece, da se je pripravljen tako zelo zrtvovat.. ja, res nisem vedla, da je to dandanes se mogoce. prepricana sem, da cesa taksnega obnasanja v “moji” druzbi ni.
v drugo pa nama je obema po glavi hodlo le, “pa koji butl si ti, ej! capac do amena. vedes se kot najvecja spuzva, za ustrelit si.” ja, napram sinu gospodarja, ki potem v zadnjih treh minutah filma skapira kaj vse je narobe naredil v otrostvu. seveda je veliko prepozno, da popravi tiste napake, zato bo poskusal na ekstremno corny nacin. (btw, 66% paradajzov? wtf??)

vcerajsna nedelja pa je bila malo zatezena, in ker ni bilo vidnih nobenih velkih znakov o poboljsanju, sma se spravle pogledat spet en prekleto opevani film, “un prophète“. francoski film o tipu, ki pretepe policaja, trdi, da tega ni naredu, gre v zapor za sest let, tam ga pod okrilje, pa cetudi prisiljeno, vzame neki korzican, ki ima v roki itak celotni zapor, v zameno mora tipo enga ubit, kar mu uspe, s parimi hektolitri krvi pospricane stene so manjsi bonus, hitro postane “deklica za vse” tej skupini korziskih kaznjencev, sproti mu se uspe naucit se brat in korziske variante italijanscine, ves ta cas na svojo roko z nekim ciganom preprodaja hasis, po polovici prestane kazni ima dovoljenih par 12urni izhodov, katere porabi za sestankovanje in umore v imenu korziskega hefeja, bla bla bla bla.
in ja, tocno tako kot se je vlekel zadnji odstavek, tako zelo se vlece tudi film. dve uri in pol traja, noter nametanih zgodb je mala maljarda, ena manj pomembna od druge, konec pa naj bi bil “noter je prisel kot luzer, ven gre kot dasa iz dalasa”. jiptidudej. (itaq, da je film dobil 97% paradajzov, kaj manj bi bilo ze nezaslisano.)

ne grem vec v kino. kokice si lahko naredim tudi doma. pa se na pavzo lahko dam, ce me na wc.

>eden izmed razlogov zakaj sem sla prejsni vikend na stajersko, je bil mamin rojstni dan. ja, istocasno je bila tudi velika noc, ampak nasa familija ni versko fanaticna glede tega, vseeno pa smo se vsi prenajedli pofarbanih jajc (aka pirhov, itak).
in ta rojstni dan je bil se najbolj drugacen od drugih zame. zakaj? zato, ker v 99% primerov jaz nimam niti ene pametne ideje kaj dat nekomu za darilo. mogoce zato, ker (razen v posebnih primerih) res ne opazim malenkosti, in ne, moj totalno zj*bani spomin, pri poskusanju zapomnat si kaj si oseba zeli, ne pomaga sploh. veliko raje dam peneze, in to je to. “nabavi si ti kar hoces, daj si duska, ce neos zadovoljn/-a je tvoj problem.” tako nekako, hehe.
no, ta rojstni dan pa je bil drugacen, ker sem imela idejo za darilo tocno na isti dan kakor je bil twestivalLj. kako vem tocen datum, ce nimam niti pojma, kaj sem jedla danes za zajtrk? ker je za #twestivalLj nasa predraga @huferka (blog s fotografijami zarad katerih boste hoteli pojest ekran kompa!) naredila eno izmed svojih zaprsteobliznat tort, in takrat se je nad mojo glavo zasvetla 100W halogenska zarnica!

kaj pa ce bi mami za bday dobla torto?! ne kr tko eno iz zvezde, neki bedasti crni gozdicek. eh, koji gozdicek, bedarija od torte! ne ne. neki posebnega! neki…. fancy! neki….. FAJN! neki…. IBERFULKULMEGASPON?!

moja mama je nekako nora na tupperware (fancy plastika, kakor jaz temu recem), tako da je torta bila v obliki neke sklede (kaj te jast vem kteri letnik, serija, stevilka artikla!), na torti pa skatlica cigaretov, ker mami velik prevec pokadi. fora mora bit, a ne?
primopredaja se je zgodila na glavnem kolodvoru. kar nekaj ljudi se je obrnilo in se enkrat pogledalo, ce res zraven na vlak nesem torto. torta je uro in par minut prezivela super, meni pa so na poti do doma skoraj odpadle roke. “pa dobro no, kolko kil ima ta stvar!?”, je vse kar mi je slo po glavi tistih 15min hoje.
torta je, seveda!, pozela aplavz celotne familije. na zalost nam je mami prepustila samo cetrtino torte; ostalo je namrec odnesla na tedenski tupperware sestanek, ki je bil tocno na njen rojstni dan.

in ja, torta je bila tako prekleto dobra kot izgleda. kdo mi je fous, a?? HA!
ce jo je kaj ostalo? ……. muahahahahaahahahahahaha….*vzdih*…..hahhahahahaahhahahahahaha…

>mislim, da mi cist lascanski zrak ze malo skodi.

danes sem, brez petnajstkratnega moledovanja mame (kar je pri nas standard), posesala stanovanje, pomila in pobrisala posodo (ki je ostala se od vcerajsne vecerje, ker se nobenmu ni ljubilo premaknit niti prsta), pomila okna, posesala in pomila tla, peljala na sprehod psa (ki se tako panicno boji sesalca, da mi je bilo na trenutke malo smesno) in s telepatskim prepricevanjem iz sobe spravila gromozanskega cmrlja.
aja, pa ura sploh se ni niti poldne!

vceraj pa sem vec kot dve uri sedela za mizo v kuhinji z mamo in atijem ter nekimi druzinskimi kolegi in pricala o bedarijah zivljenja, sluzbah (po 12 letih si se vedno ne morejo v glavo zabiti dejstva, da moje sedenje pred racunalnikom ne pomeni, da zabusavam cas in ne delam nekaj za sluzbo!), zdravstvenem zavarovanju, gospodarstvu, ekonomiji in kako gre drzava v pm, o meni popolnoma neznanih ljudeh in njihovih zdravstvenih problemih, itd.
mogoce je to za vecino ljudi dokaj normalna stvar, za naso familijo pa ne sploh.
mi smo namrec ena izmed onih slovenskih druzin za katero velja, da “manj kot se vidimo, rajse se imamo”.
da ponazorim: v lasko pridem na obisk enkrat na 2 meseca (recimo), slisimo se samo takrat, ko kdo kaj rabi (da bi poklicala in vprasala kako so mi niti na kraj pameti ne pade), ko ze pridem domov grem direkt v mojo impromptu sobo (moje sobe ze zdavnaj ni vec, spremenili so jo v sobo, kjer se lika, kjer so vse stvari, ki jih je se potrebno zlikat ali raztalat v prave omare, soba, kamor se da vse, za kar se ne vejo kam bi pasalo, itd.) in za sabo zaprem vrata. edini pogovori, ki jih imamo, so med kosilom, pa se ta je bolj tiha masa kakor chit-chat.
v vseh petih letih, kar sem bila na portugalskem, smo se vidli samo takrat, ko sem jaz prisla na obisk (enkrat letno), in slisali smo se tocno tolko kokr sedaj, ko nisem vec 2464 km stran.

ja, mislim, da je res cas, da grem nazaj v betonsko dzunglo. ce tu ostanem se par dni me bo mogoce se zanimalo, kako je stara mama (ki stanuje eno nadstropje visje).

disclaimer: zakaj sem napisala regijo? zato, ker je za mariborcane prestolnica itaq maribor, za dolence novo mesto, za celane cjele, itn. plus, ce v wolfram alpha napisete ljubljana ne napise, da je glavno mesto slovenije, ampak glavno mesto osrednjoslovenske regije. ta masinca pozna 7,783,516,045,221 primarnih stevil (by @BigWhale), ljubljane pa ne more locirat v slovenijo. skapiraj ti zdaj to, ce lahko.

>no, pa smo skocli se na tale vlak. prvic vidla konec prejsnega leta, danes se slucajno spomnila na to zadevo in ker cakam, da mi zavre voda za kofe, sem pogledala se moje priljubljene linke. ene par teh ze dolg nisem niti odprla. mislim, da bo potrebno naredit mal spomladanskega pospravljanja.

v naslovno vrstico najljubsega brskalnika vpisite crko a, skopirajte prvi predlog (funkcija auto-complete address), in nadaljujte do konca abecede. ta-taa!

• A: http://www.ap-ljubljana.si/
• B: http://www.bluntcard.com/
• C: http://www.cnn.com/
• D: http://www.deviantart.com/
• E: http://www.escapistmagazine.com/
• F: http://www.facebook.com/
• G: http://www.geekologie.com/
• H: http://www.hottopic.com/
• I: http://www.illdoctrine.com/
• J: http://www.jay-han.com/
• K: http://www.kottke.org/
• L: http://www.logodesignlove.com/
• M: http://www.mimovrste.com
• N: http://www.noupe.com/
• O: http://www.ourbestbites.com/
• P: http://www.paulandprice.com/
• Q: N/A
• R: http://www.reddit.com/
• S: http://www.survivingtheworld.net/
• T: http://www.torrentz.com/
• U: http://www.underconsideration.com/
• V: http://www.vklop.info/
• W: http://www.webdesignerwall.com/
• X: http://www.xkcdb.com/
• Y: http://www.youtube.com/
• Z: http://www.zvpl.com/

> saj poznate tisto trditev, da kruh vedno pade na namazno stran?
no, mythbusterja sta se v epizodi #28 v zadevo spravla dokaj znanstveno. naredila sta napravo, ki je po tekocem traku stoastala kruh, ga namazala in spustila z neke visine. po 10329874985 kosih sta prisla do ugotovitve, da ta mit drzi samo v priblizno 50% primerov. torej, premalkrat, da bi mit veljal. BUSTED!
(buster was not harmed during the recording of this particular experiment. unfortunately.)

potem pa se je pojavlo novo vprasanje.
poznate ono, da macka vedno pristane na nogah?
kaj bi se zgodilo, ce bi namazan kruh nekako privezal na mackin hrbet?
namazan kruh mit je double-busted?

predstavljam vam paradox namazane macke.

ps- ja, delat bi mogla, pa se mi ne da. zato pa taksne bedarije berem. in visnjevc pijem. in chatam na msn. pa fajn mi je. tisina!

>cimer se skoraj vsak dan zbudi “s soncem”, ampak ker je danes sobota je malo potegnil. do 7h. to vem samo zato, ker mi je povedal. on sicer pravi, da je zjutraj nekaj razbijal z vrati, ampak to je slo lepo mimo mene. ne zato, ker konstantno zapira vrata, da me ja ne bi zmotil (kako uvidevno od njega, a?), ampak zato ker me zadnje case ne zbudi ama bas nista (razen budilke). par minut po tem, ko se spravim v posteljo, me ze zmanjka. mogoce zaradi tega, ker imam se vedno ponoci odprto okno. (obozujem mrzel zrak po hrbtu.)
sem pa med ajdovo kaso s suhimi gobami (jao.boze.kaj.to.jst.jem?!) ugovotila, da me ponoci ne zbudijo vec niti msgi. ringtone za novo sporocilo sta dva dokaj tiha piska, in ta dva sta me lahko ob “dobrih dnevih” katapultirala do stropa. sedaj pa mi lahko msg poslete par minut v rem fazo in ni sans, da se zbudim.

mislim, da zato, ker jih ne cakam vec.

ona raje poklice.