>najprej smo sli gledat “shutter island“. ko je film prisel ven se mi je celotni timeline zabasal s hvalospevi, fenomenalnimi ocenami in ljubljenju prstov na nogah scorseseju. tudi ce nam ne bi bili povedal, da je glasba v filmu veliko prenaglas, nam je to kapnilo takoj, ko smo mogli brat podnapise, ker se dialoga ni slisalo sploh. ko je bilo filma konec je celotna dvorana (in ja, bilo je polno do zadnjega stola) sla ven z onim “WTF je bilo pa TO!?” izrazom na obrazu. ce se mene vprasa je film vsaj 40 od svojih 68% gnilih paradajzov dobil zaradi scorseseja, vsebina je bila namrec cisto mimo.

enkrat prejsni teden nazaj sma si pogledale se “kite runner“. ta film je meni po prvem ogledu (kmalu po izzidu) ostal v spominu kot zelo dober film. temu se vedno prikimavam, posnet je fenomenalno.
v prvo sem bila mogoce malo prevec pod vplivom spoznavanja, da so v primerjavi s katoliki muslimani ekstremno spostljiv narod. hm. tole se je zdaj slisalo malo cudno. hocem rect tole: da je oni mali tipo ze od malega naucen, da se do sina gospodarja bajte vede tako spostljivo, s taksnim zaupanjem v vse kar le-ta rece, da se je pripravljen tako zelo zrtvovat.. ja, res nisem vedla, da je to dandanes se mogoce. prepricana sem, da cesa taksnega obnasanja v “moji” druzbi ni.
v drugo pa nama je obema po glavi hodlo le, “pa koji butl si ti, ej! capac do amena. vedes se kot najvecja spuzva, za ustrelit si.” ja, napram sinu gospodarja, ki potem v zadnjih treh minutah filma skapira kaj vse je narobe naredil v otrostvu. seveda je veliko prepozno, da popravi tiste napake, zato bo poskusal na ekstremno corny nacin. (btw, 66% paradajzov? wtf??)

vcerajsna nedelja pa je bila malo zatezena, in ker ni bilo vidnih nobenih velkih znakov o poboljsanju, sma se spravle pogledat spet en prekleto opevani film, “un prophète“. francoski film o tipu, ki pretepe policaja, trdi, da tega ni naredu, gre v zapor za sest let, tam ga pod okrilje, pa cetudi prisiljeno, vzame neki korzican, ki ima v roki itak celotni zapor, v zameno mora tipo enga ubit, kar mu uspe, s parimi hektolitri krvi pospricane stene so manjsi bonus, hitro postane “deklica za vse” tej skupini korziskih kaznjencev, sproti mu se uspe naucit se brat in korziske variante italijanscine, ves ta cas na svojo roko z nekim ciganom preprodaja hasis, po polovici prestane kazni ima dovoljenih par 12urni izhodov, katere porabi za sestankovanje in umore v imenu korziskega hefeja, bla bla bla bla.
in ja, tocno tako kot se je vlekel zadnji odstavek, tako zelo se vlece tudi film. dve uri in pol traja, noter nametanih zgodb je mala maljarda, ena manj pomembna od druge, konec pa naj bi bil “noter je prisel kot luzer, ven gre kot dasa iz dalasa”. jiptidudej. (itaq, da je film dobil 97% paradajzov, kaj manj bi bilo ze nezaslisano.)

ne grem vec v kino. kokice si lahko naredim tudi doma. pa se na pavzo lahko dam, ce me na wc.