>in kaj se je zgodilo tako fenomenalnega?
zbudile sma se okol 9h, se vedno nobena ne ve zakaj. najprej je bila potrebna na easy kava v kuhinji in potem sprehod do trgovine po vsaj neko hrano za zajtrk. se vedno imam namrec navado kupovati hrano le za sproti, ne za par dni vnaprej. branje sobotne priloge ob sveze stisnjenem pomarancnem soku se je zakljucilo s sms sporocilom, da odpade delavni sestanek, kar je kao soncno soboto le se spravlo eno stopnicko visje na lestvici uzivancije.
izgleda ne bi bile tipicne zenske, ce ne bi totalno zignorirale #cistilna (kljub temu, da sem nekajkrat pogledala skozi okno in izustila “pa dajte no ze nehat pucat, ker zaj imam pa ze res bed filing!”) in se raje spravile v shopping. kar nekaj ur sma zabile ob totalno neplodnem iskanju hawaians japonk zame in nekih normalnih ne-skinny hlac zanjo (od kdaj fuzine dirigirajo modne smernice?!), in izgleda bom vseeno mogla pocakat do madrida – se 32 dni! – in si tam nakupit vsaj dva para, crne in zelene.
shopping spree (-ish) sma zakljucle s fcuking fenomenalnim kosilom v restavraciji argentino. na soncu in ob spremljavi spanske glasbe je tako prekleto zelo pasalo pojest tisti kos angusove govedine (hehe, mala, a sem prav napisala?) z rukolo, ter cesnjevcem in mozarelo v solati, da boli glava. ce priporocam? itak!

popoldne sma koncale v kiparni na kavi, “viskiju za pussyje” in martiniju, vecer pa prespale (setkanja je bilo puno!) s podlago glasbe z radia proper.fm.

.
.

ne, res ni bilo pogleda na reko tejo, in ne, nisem imela pod nogami peska s plaze ipanema, in ne, nisem lezala ob ljubljanici in se vsaki 2min zadrla “avion!”, in ne, na zalost res nisem zadela sedmice, ampak mislim, da tega dneva se zelo dolgo ne bo nic prekasalo.