>ja, tako nekako se je danes koncal moj pogovor z “juretom”.

lastnik stanovanja, kjer sem do pred parimi tedni mirno zivela vec kot eno leto, je dobil opeko v glavo in je kratkomalo ponorel. glede obiskov. oziroma, kako jih ne smemo imeti in da smo se punce tko same odlocile (tega se nobena ne spomne in dvomim, da bi se katera strinjala s to idejo).
da se razumemo: s tipom se popolnoma strinjam, da ni fer do njega, ce se partner/-ka ene izmed podnajemnic cez cas skoraj vseli zraven. stroski gredo gor, najemnina pa ostane ista. tega se ne gremo. se tudi strinjam, da ni fer do sostanovalk, ce se vrata ene sobe spremenijo v tista vrtljiva in se folk menjava po dnevnem redu. okej, maybe i do get around, ampak kurbenhausa pa tle nimam! prav tako se strinjam, da se je potrebno glede obiskov predcasno zmenit s sostanovalkami, ker mogoce pa njim ni ravno do neznanga folka v stanovanju, itd itd.
mislim, da sem dokaj korektna oseba glede teh stvari in da z mano ni tezko zivet.

ampak partnerka more tipu zelo ornk po glavi skakat, da se mu je zaj cist ftrgalo. sploh nihce ne sme prespat, na kosilo tudi ni nobene potrebe, da kdo pride, ker lahko gremo v restavracijo. obiski so lahko najdlje 3 ure pri nas, ker tako je on tega navajen in on tudi ne ostane dlje pri svojih kolegih, ko gre na obisk. da bi slucajno kolegica (znanka? mimoidoca? hihi, laf ju!) tle prespala po petih urah rolanja muske v zakajenem prostoru, se naslednje jutro tu stusirala in sele potem sla nazaj domov na dolenjsko? niti pod tocko razno, pa ce se na trepalnice postavim.
par sobot nazaj ga je spuscanje rolet okoli 3h ponoci zbudilo in ni mogel vsaj dve uri zaspat (a sem jst kriva, da so tako glasne?!). to ga je tako razp*ckalo, da me je zjutraj poklical, vprasal, ce imam koga v sobi in ob pritrdilnem odgovoru rekel, da ima zena 15 minut, da se pobere iz hise. drugace bo prisel on dol in jo lastnorocno vrgel ven.

ja. “wtf?!” je dober komentar.
mind you, probleme nima samo z mano, tako da zadeva ni homofobicna. sedaj se je tipo spravu tudi na cimro v kletni sobi. le-ta je, na njegovo zalost, stara okoli 40 let, ze ima familijo (seli se v neko novo stanovanje in je, dokler ga ne uredijo, tu) in si tudi ne dovoli kaj prevec govorit. sicer ne vem tocno kako je sel pogovor, ampak mu jih je kar nekaj nazaj povedala, ko je rekel, da so njene prijateljice tudi malo glasne. (ceprav nihce ne ropota po stanovanju po 23h!)
nepresenetljivo, problemov nima le z ono turbofolkloving cimro. zakaj? ker a) ima velke joske, b) je blond, c) ji njen gost samo “pomaga pri ucenju”. mmmmmmhm. od kdaj morajo pri studiju psihologije poznat pr0n scenarije?

enivej!
spravla sem se torej iskat novo sobo. za najem stanovanja mi se ne gre dost dobro financno (se par mesecev), pa tudi trenutno ne rabim vec kot ene velke sobe. ta, ki jo imam sedaj, je ornk velika (komot 22 kvadratov), ima teraso, okne po celi steni, extremno udobn kavc, velko posteljo (okej, ta je moja, s sobo je prisla tista standard 90x200cm), ni da ni. zakaj se torej hocem preselit? preberi zgornje odstavke.
v dneh po objavi oglasa me je kontaktiral kar nekaj ljudi, ampak vsi so imeli sobe tam nekje pri btcju. jaz pa bi se raje preselila nekam malo blizje centru, ce ze lahko izbiram. po trnovem in na zacetku siske se oddaja kar nekaj sob za ugodno ceno, ogledi sledijo tekom tega in naslednjega tedna.

danes popoldan pa me je poklical prejomenjeni “jure”. da ima v bs4 super fenomenalno 1,5-sobno stanovanje, pravkar prenovljeno, za bogih 350 ojrof plus stroski. torej, komot 450 ojrof, kar je skoraj dvakrat toliko kokr sem pripravljena dat za sobo. (kar je tudi napisano v oglasu, izgleda je spregledal ta dva podatka.) to mu povem in odlozima. ne mine minuta in klice ponovno. pove, da bi se mogoce lahko kako drugace zmenla. moje antene gredo ob taksnih kriptivnih predlogih gor, ampak vseeno pobezam.
“kako drugace pa bi se lahko zmenla?”

“ti placas 350 na mesec, jaz ti placam stroske in enkrat do dvakrat na mesec se oglasim pri tebi.”

—–

ce slucajno kdo ve za kaksno sobo, holla @ me. najlepsa hvala, najlepsa ti dala.

>reklame na discovery channelu so itaq razred zase, ampak ce tole ni ena najtaboljsih reklam ever, potem pa tud nic nocem.

>ps- ne skrbi, cupcake, bom nazaj.

>mickena rojstnodnevna zadevca pri kolegici in preprecevanje izhoda njenim mackam, ornk kolicina piva in red bulla, mojito v hugo barrera klubu in testiranje kavcev v zadnjih sobah, metelkova in fousija, ter taxi domov.

in evo, spet je cas za ciabatta kruh, gouda sir, dukat jogurt, svezo kavo in vcerajsni casopis.

¿Quién llenará de primaveras este enero,
y bajará la luna para que juguemos?
Dime, si tú te vas, dime cariño mío,
¿quién me va a curar el corazón partío?

>po dolgem casu sem se spet spravila malo v moj najbolj priljubljeni kafic. sicer nisem nameravala it se par dni (deadline-i zmesajo bioritem), ampak po fejsbuku se je razpasla novica, ki smo jo nekako pricakovali ze dober mesec.
ja, kafeterijo lan res zapirajo. trenutni lastnici se izgleda ne da vec (uradnega razloga ne poznam, ampak tale kafic ima ze slabih 8 let in sklepam, da ima dovolj), prevzel jo bo nov lastnik. kdo od natakarjev bo ostal tudi ne vem, ampak moj najljubsi je ponudbo odklonil.

me zanima do kaksnih sprememb bo prislo. kafic je sicer zelo vredu, ampak vse se da izboljsati. npr. tiste bele vrtne stole bi bilo potrebno zamenjati ali vsaj obnoviti. ja, odkrusena bela barva najveckrat izgleda kjut, ampak vecina jih razpada. tista tavelka tabla, kjer naj bi imeli seznam pijac, sameva na steni pred vhodnimi vrati. mislim, da jo ponoci pospravijo, tako da mi res ni jasno zakaj jo prazno dajo zjutraj nazaj ven. zalogo pijace bi tudi lahko imeli porihtano, ker se je ze veliko preveckrat zgodilo, da so sicer ponujali sveze stisnjen sok, a so ze opoldne na razpolago imeli le se grenivko in korenje. prav tako ne bi skodovalo, ce bi si nabavli par martini kozarcev.

in zakaj se vedno rinem tja, ce imam tolko pripomb? zato ker, kljub temu, da je kafic bolj pajlz kakor kafic, mi je tam se vedno bilo fenomenalno.
od jegrov in kuhanega vina pozno v noc.. do zacudenja, ko nam je blentava natakarca prinesla belo kavo namesto kratke brez mleka.. do prijaznega opozorila naj se raje vsedemo za drugo mizo, ker so zelo velike sanse, da nam v salco pade kostanj.. do ogleda dvoboja stirih vrabcev za veliko prevelki kos roba pice.. do vecera, ki se ga sploh ne spomnim, ampak pravijo, da so se meni in njej drli “get a room!”.. do piva in cipsa pod sencnikom med jesenskim nalivom.. do meni tako ljubih pocasnih sobotnih dopoldnevov ob kavi, sobotni prilogi in njenem nasmehu ob resevanju sudokuja..

>vceraj je oseba, s katero prezivim (po mojih zelo podrobnih raziskavah) 75% mojega casa, s katero sem v hipoteticni zvezi ze pol leta, s katero komaj cakama na 17. maj 2010, ko se bo pred mojimi vrati pojavila samo v rdecem “trenckoutu” in skornjih, prisla zvecer k meni in skupaj sma si ogledale film “sirota“.
o filmu niti ne bi zgubljala besed, ker je bedast. okej, ja. parkrat sma obe cviknile, ampak ne zato, ker bi bil film grozljivka, in sploh ne zato, ker bi bil triler. ce bo kamera res rabla pol ure, da pride od enga konca hodnika do drugega, in ce vam istocasno vrtijo neko “temno” glasbo, potem boste vi tud cviknal, ko bo pred kamero skocla mala puncka z dolgimi crnimi lasmi, ubijalskim pogledom in mesarskim nozem v roki.

poanta posta:
glede na to, da sma se pogovarjali do 4h zjutraj, sma dale skozi res cisto vse mozne teme. se do (vseh) mojih pirsingov sma prisle, in izgleda sem tokrat jaz bila tista, ki se je razpricala.
enivej!
tema, ki nama je vzela najvec casa, je seveda bila ljubezen. bivse, trenutne, prihodnje, mimobezece, izgubljene, odstavljene, itd. v vseh teh urah pogovora sem skapirala, da (kar se te teme tice) v zivljenju obzalujem samo pet koncanih zvez (in tistih par metrov in pogojev extra, ki jih dobi vsaka naslednja, ce me res hoce spoznat). vse ostale so izgleda bile bolj kot ne prehajajoce nravi. so mi sicer pomenile veliko, ampak ne dovolj in resnicno dvomim, da sem zaradi katere ostala brez spanca.

(tole je napisano glede na kronolosko zaporedje zvez.)
1 – situacija se je z nama zelo cudno sfizila. ona ima svojo verzijo dogodkov, jaz mojo. najraje bi jo posedla nekam in jo direkt vprasala, kaj tocno se grema. ampak do tega nikoli ne bo prislo in s tem bom slej ali prej okej.
2 – odlocila se je za svojo punco in posledicno mene totalno skenslala iz svojega zivljenja. ceprav, ti dve sta se nasli in dvomim, da bosta kdaj sle narazen. to je dandanes redka zadeva tako da bom lepo utihnala in se ne pritozevala. ampak ko grem naslednjic na njeno stran sveta jo vseeno pobaram za tisto metino torto.
3 – zadela me je kot opeka skozi okno, se dandanes bi me lahko. iz sistema sem jo spravla samo s pomocjo dveh tednov prezivetih samo na red bullih. se vedno se zelo dobro kapirama, a na zalost zivi v tujini.
4 – automatsko jo poklicem z “bejb” in cisto vedno (preden mi zabica, da naj jo ze neham tako klicat, ker zaj pa res nisma vec skupaj) se nasmeji in me pogleda na “tisti” nacin. komaj cakam, da spet pride na obisk.
5 – #ona. eh.

Ti stvarno nemas
nikakve veze sa tim
sto vise nikom ne dam
da mi se tako priblizi

>nisem si mislala, da bom to kdaj nardila tud z njo. ampak izgleda je blo treba. dost je blo sranja, dost je blo dram (pravi, da sem drama queen. id disagree but, takes one to know one?), skrauzlanih zivcev, negotovosti. se mi zdi, da je ona ze zdavni naredla ta rez, da je pac meni bolj dolg rablo. kaj cem, sem pac pri ta pocasni sorti.
na zalost pa bomo mogli skoz tole. sej punca je vredu, res je. kljub vsemu, kar so mi povedli o njej, v kar sem se odlocla ne verjet, ker sn pac hotela zacet iz nic in ji dat sanso, in kljub vsem bedarijam, ki jih je (vsaj glede na moje mnenje) naredla, itd. se vedno mislim, da je zena zelo vredu. (ce ima slucajno kdo kaksno drugacno mnenje si ga naj zapise nekam in naj ga meni niti ne pove, ker za tole se grem pa tud kregat!)
ampak jaz nisem tisto, kar ona hoce, in ona ni tisto, kar jaz hocem. vsaj ne popolnoma. ja, sem se zatrapala vanjo. do konca, pizda. tok fejst me je zadel. pa ne vem kaj tocno! mogoce to, da sem vidla neko njeno drugo stran? da mi je pokazala del sebe, ki ga mogoce ne vsaki? ni vazno. saj ni bilo dovolj. ti obcutki morajo bit z obeh strani isti, ne samo z ene. na pol ni se nikoli nic blo kul. in ce hocem zdaj skozi to bom pac mogla naredit cisti rez. stevilka je sla iz telefona, kontakt iz msnja, fejsbuk in blog povezava sta tudi preteklost. moram naredit distanco. moram jo spravit iz zivljenja, dok se ne navadim je gledat samo kot prijatlco ali znanko.

a ves, mogoce se ti tole vse zdi drasticno, pubertetnisko, da spet delam dramo. ampak je ne.
vem le, da ce te jutri vidim, da ce me jutri spet pogledas s tistimi tvojimi velikimi rjavimi ocmi. vem, da bom pozabila na zgornji odstavek in te spet hotla nazaj. spet bom hotela nazaj eno, ki je ze zdavnaj sla.

in to si/ti ne smem se enkrat dovolit.