>eu faria tudo
prá não te perder
assim
mas o dia vem
e deixo você ir…

>na ta extremno pomemben datum sem se sicer spomnala veliko prepozno (cel dan fenomenalnih for na to temo je sel mimo! teh horror!!), ampak dajmo ga vseeno ovekovecit:

danes je mednarodni dan zavedanja scegetavcka (originalno Clitoris Awareness Day). izgleda se zenske ne zavedamo svojega klita in so zato en cel dan namenil tej temi. ker o sexu se drugace ne menimo SPLOH in potrebujemo extra spodbudo.
celotna stvar je nastala iz fore (kot vecina dobrih stvari), ko so se plasticni kirurgi lani odlocili, da bo 30. april dan Vaginal Rejuvenation Awareness Day (prevod bi bil nekaj a la dan zavedanja vaginalnega pomlajevanja, in naj bi bil dan, ko se bomo spomnili na zenske in na fenomenalno spremembo njihovega telesa med porodom…. WTF??).
kreiranje novih tesnob in komplexov, ter kasneje prodajati “zdravila” za le-te, to ni nic novega. razlog za to half-ass kampanjo je, da hocejo zenskam pomagati do vec samozavesti glede svojega telesa. glede na to, da se vecina zensk po porodu ne pocuti glih naaaajbolj sexy, je tole ziher padlo na vsaj nekaj plodnih (no pun intended) parov uses.
vse za malo extra denarja, a? Ka-CHING!!
seveda se je normalnemu delu cloveske rase zdelo edino pravilno udarit revanso. enter: scegetavcek. tisti magicni del zenskega telesa, ki jo popelje v ekstazo, in je – na veliko veselje tipov z malo krajsim orodjem – veliko lazje najdet kot famozno G-Spot.
reklamnega materiala za to kampanjo se nisem vidla (vsaj ne tistega za katerega mi ni potrebno najprej povedat mojo starost in obljubit, da je v moji drzavi res dovoljeno gledat taksen video material.), a so se ga zato prekleto dobro zavedali ze leta 1913, ko so v franciji prepovedali prodajo vibratorjev, ker je prihajalo (tee-hee!) do preobremenitve elektricnega omrezja.

vseeno, ce slucajno katera potrebuje pomoc pri zavedanju se svojega scegetavcka, poklici me.

(naslov, vir: @sarkastickunt twit)

>cel dan ze gledam to svetlo modro zapestnico na levem zapestju in prav uzivam v kontrastu, ki ga naredi s tonom moje koze. sonce me ima rado, hitro dobim barvo. in ja, ceprav se bo slisalo zelo kot cefur-style, bela barva na rjavi kozi izgleda sexy. (in ne, ne bi bilo prvic, da sem sla v 4ko v beli majici.)
tako hitro kot sem se prejsni teden pred mackom umaknila desno roko, ko je hotel zobe zasadit direktno v zapestnico (newyorker kvaliteta ftw!), z isto hitrostjo sem mu jo vceraj ponoci ponudila v zameno, da pusti svetlo modro pri miru. njemu se je zdela kompenzacija zadovoljiva, meni pa tudi.
stvar je sicer cisto nasprotje mojega ‘stila’ okrasnega nakita, na levo zapestje sem vedno bila pripravljena dati samo crno vrvico, najveckrat vezalko. teh je pac najvec in najlazje je naredit najmanjsi mozni vozel. ne maram, ce so stvari prevec saraste. crna vezalka zmaga. plus, dobila je nek extra car, ko mi je kolega psiholog povedal, da ce imas na levem zapestju nekaj zelo ozkega, pritisnjenega (kot ta vezalka, recimo), to pomeni, da varujes svoje obcutke. tega nikoli nisem in ne bom zanikala. obcutki, dobri ali slabi, so moji. tudi ce vam jih serviram na pladnju, ko si s tem ne bom pomagala cisto nic. zakaj bi torej razpravljala na dolgo in na siroko o necem, skozi kar moram sama? tako je, ni poante.

me je pa izredno veselilo dejstvo, da me zapestnica ni motla. (dodaten razlog, zakaj sem na levem zapestju vedno nosila le vezalko. vse druga me je motilo. preizkuseno.) celo dopadlo se mi je igrat se z njo. je ena tistih made in china zadev, ki se vrne v prvotno obliko, ko jo damo dol. svetlo modri gumijast slon. cheap, but cute.

poznate ono igro, ko na koncu vsakega stavka dodate “med sexom”?
jaz sem danes cel dan dodajala “manjkas.”.

potem pa preberem njen zadnji post in me vse skupaj mine.

>EVERYTHING
I LIKE
IS EITHER
ILLEGAL
IMMORAL
FATTENING
ADDICTIVE
EXPENSIVE
OR IMPOSSIBLE.

>in ce damo v enacbo mesano z zara za zajtrk (zakaj it spat ob 7h, ce pa lahko pripravis zar in peces?), veliko prevec zganih pijac in “veselih” substanc, gugalnice ob 3h ponoc, fenomenalni pogled na alpe, super vreme in najbolj raznoliko druzbo ever, potem lahko tole praznovanje krize srednjih let v bohinju se parkrat ponovimo.
fotkal se je sicer na veliko, ampak so za objavo samo tale tihozitja. skupni imenovalec: “iiiii, kak lepo!”.

>s tem komadom v ozadju….izklop mal ta tvoj jebeni racio…..

>ko se konca neka veza in je treba “it naprej”, se je potrebno zaposlit tako mentalno kot fizicno. na zalost slej ali prej sudoku, brezvezne ameriske serije in fitnes niso vec dovolj, in telo zacne kricat po tistem tocno dolocenem zadovoljstvu in stanju duha. takrat obrisemo solze, vrzemo stran se zadnjo sliko bivse, zbrisemo vse shranjene msge, pospravimo njene stvari iz kopalnice v majhno vrecko in postavimo nekam dalec v omaro. ni potrebe, da nas njene stvari dnevno spominjajo na nekaj, kar se je ze koncalo.

nekateri v tej fazi prebolevanja obiscejo vse mozne lokale in se ga totalno ulivajo par dni skupaj, drugi se spravijo v fitness, da se nardijo “bolj lepe in atraktivne” in si s tem malo povecajo ego, spet tretji cepijo doma pred tvjem in delajo nic, jaz pa se spravim v lov za reboundom. tu vcasih pride tudi do par extremno dvomljivih, in kasneje obzalujocih, odlocitev. kaj cem, duh mogoce je mocan, a telo je sibko. in potrebno! upam, da kdaj v bliznji prihodnosti le izumijo potovanje skozi cas, ker jaz bi par oseb najraje crtala s tega seznama. (what the fcuk was i thinking?!)

ugotovila pa sem, da (ce ignoriramo z alkoholom podzgane ideje) se tu vedno vracam na ene in iste tri osebe. tiste tri zene, s katerimi je sex bil über fenomenaln. priznat jim, da se mi v tistem trenutku ne gre za inteligentne pogovore in resevanje sveta, ampak preprosto samo za sex, mi je najmanjsi problem. zakaj bi se lagali? sicer potem najveckrat slisim par kletvic, zacnejo zmigovat z glavo in so vsesplosno zgrozene nad mojo nesramnostjo.

prav zanima me, kdaj me bodo “postavile pred vrata”.

tokrat me se ni(so).

>

>to frazo sem slisala ze miljonkrat.
mislim, da smo jo ze vsi. nekateri celo strastno verjamejo vanjo. reinkarnacija v druga, bolj “napredna”, bitja. vse to. kaj cmo, krscanstvo se nam vec ne dopade in iscemo odgovore drugje. in ce ze vsi hodijo na neka potovanja razsvetljenstva v indijo, potem ze mora bit nekaj na njihovem stilu zivljenja in veri. ce v tem zivljenju naredis nekomu neko krivico (tako ali drugace), potem te bo to ziher teplo v naslednjem zivljenju, ko se bos rodil kot dezevnik v gojilnici vab za ribistvo nekje sredi mocvirja v texasu.

sem pa zato trdno prepricana, da se meni ni potrebno sprasevat kaj u 3pm sem naredila narobe v prejsnem zivljenju, da se mi trenutno dogajajo dolocene stvari. mislim, da moram pogledat maximalno par let nazaj.

(ja, povezano je z ljubezensko platjo zivljenja, o cem pa ste mislili, da govorim?!)

da razlozim.
pred malo vec kot pol leta sem spoznala fenomenalno osebo. po karakterju sma se razumele skoraj takoj, zivalsko me privlaci se vedno, po parih nerodnih igrah biljarda mi je postalo jasno, da jo hocem in da bo moja. tako je tudi bilo. zanjo je bila celotna zadeva “biti z zensko” nova, tako da je zacetno navdusenje ob spoznavanju necesa/nekoga novega pripomoglo k razburljivosti. ves cas mi je sicer nad glavo visel tisti njen “anci, ne se prevec navezat name.”, a ce se hoce, potem se da taksne stavke zelo hitro in temeljito pospraviti nekam v najbolj temne koticke zavesti.
preteklo je par mesecev, obema je dogajalo, jaz sem moje custvene zapore ze zdavnaj vrgla skoz okno, vsaj petkrat zapeljala cez njih, zazgala se zadnje sledi in jih pometla pod prag. situacija je bila kul, skupaj sma prezivele vecino ur v dnevu, po dolgem in po cez sem prestavljala srecanja s kolegi, vcasih dnevne kave z najboljso kolegico so se spremenile v skrbno nacrtovane mesecne dogodke. do tega ni prislo, ker sem se neke nove osebe v zivljenju oklepala kot klop psa, ali ker bi mi bilo receno, da moram. nasprotno! edina razlaga, ki jo imam za moje obnasanje v teh mesecih je ta, da mi je pasalo. njena druzba mi je pasala. njena energija je nekako izpopolnjevala mojo, pa ceprav sem morala parkrat prav tekmovati za pozornost z najnovejso knjigo o vampirjih. ko je koncno le pustila svojo zobno scetko pri meni me je sicer presenetlo, a istocasno razveselilo. ker, “caki, a mogoce tudi ona jemlje tole malo bolj resno?! yay!!”. in ko sem prvic vidla kljuce mojega stanovanja viseti med njenimi, se mi je na obraz prikradel nasmeh.
kaj cem, zatrapala sem se.

(zdaj je ze vsem jasno kam, zgoraj omenjeni, pes taco moli, a ne?)

prevrti nazaj na prejsni teden, ko sma v ze predolgo odlasanem pogovoru le skapirale, da to pa ni to zanjo in da ona hoce/potrebuje moskega. tako kot je rekla kolegica, dala mi je razlog proti kateremu nimam nobenega argumenta, samo nategnjeno se pocutim. kaj cem, sem pac napacnega spola, tle ne morem velik pomagat. oziroma, nocem. ker.. c’mon.. BOOBS!

in tu pride v igro ta karma.
prejsna bolj “pomembna” veza je bila tista triletna, za katero se vedno ne vem kaj tocno sem studirala ves tisti cas. minilo me je po pol leta, in si privoscila kar nekaj skokov cez plot. doticni osebi seveda nisem povedala nic. le zakaj bi, si je sama dovolj zatiskala oci pred dogajanji. kar seveda ne opravici mojega obnasanja, in ko dandanes govorim o tem nikoli ne pozabim omenit, da sem bila takrat totalna prasica. ker sem res bila. mi je popolnoma jasno, mogoce celo malo zal, a sedaj tega ne morem vec popravit.

dobro, ne me narobe razumet.
predkratkim bivsa se do mene ne obnasa niti kancek tako slabo, kot sem se jaz. fora je v tem, da se sploh ne obnasa. preprosto ni kontakta.
prva dva dneva sem se poslala kak msg, ker mi je pac malo tezje iz danes na jutri preklopit iz “uiii, jst te mam pa tok raadaaa!” v “zdravo gospodicna kolegica, kako smo kaj na ta dezevn dan?”. ampak z njene strani ni prislo ama bas nista. ze par dni.
in mogoce se zdi cudno, ko recem, da sem v glavi pa ze okej s celotno situacijo. ne, sploh se mi ne dopade, ampak sem okej. druge opcije itak nimam. ja, pogresam jo. kako tocno je ne bi, ce pa sma prej prezivele skupaj vecino casa, sedaj pa je nisem vidla ze skoraj en teden?! v pogovoru mi je sicer bilo receno, da sta komunikacija in videvanje odvisna od mene in mojih zelja, ampak se je zena odlocila namesto mene. na zalost.

in kaj ima sedaj karma z vsem tem?
sedim v kotu s surlo do tal, ker mi ona noce dati tisto, kar jaz hocem.
mogoce sem pa razvajena, kaj te jast vem.

>par tednov nazaj sem izvedla, da bo mariza, meni najljubsa portugalska pevka (fado), ponovno nastopila v ljubljanskih krizankah. imho, eden najboljsih prizorisc za koncerte v sloveniji. se posebej, ce se ne gre za neki tuc tuc trs trs stanc ali alternativno hardcore glasbo.
in ko so mi potem pri organizaciji festivala druga godba (mariza festival odpre, s pomocjo tita paris) povedali, da imam skor zagotovo urejeno tudi akreditacijo, se mi je v glavi zvrtelo. to zeno bom koncno spet vidla. v zivo! par metrov pred mano!!

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!! uuuiiiii!!!
*does the happy dance!!!!*

v naslednjih dnevih so se vsi moji pogovori zaceli s stevilko, na veliko iritiranost sogovornikov. v glavi sem namrec ze imela countdown koliko dni je se do “ta veseli dan ali ani se bo od uzitka ziher utrgalo!!”. najprej sem sicer govorila, da sta samo se dva mesca do tega velikega dogodka, a kmalu se mi je to zdelo malo dalec, tako da smo stevilo preostalih dni spremenili v stevke.

54
53
52
51
50

potem je prislo par dni, ko sem bila totalno v delu, biljardu, severini, in iz slusalk mi ni vec odzvanjal njen glas. njen 2006 koncert iz lizbone itaq ze znam na pamet in zadnji album “terra” tudi ze imam v vseh porah, tako da je malo spremembe izgleda pasalo.

in en dan, na poti domov, se mi zalusta barcelone. poslem njej msg, da bi jo peljala tja in da ce gre zram. “kdaj?” je bil najlepsi mozni odgovor. v glavi splaniram zadevo, na internetu pogledam cene, kugla se zacne kotalit po hribu in pride dan nakupa kart (barcelona se je ta cas ze spremenila v madrid, ampak koncna destinacija je v tej zgodbi manjsega pomena.).
ob pritisku na gumb Buy se mi prst malo zatrese, po glavi mi skace vprasanje “pa zakaj mi je ta datum tako znan?!”, a le-tega zignoriram, ker “se malo in gremo na koktejle! pa na plazo! pa v madrid! pa na dopust! in jaaaao, kak bo fajn!!”

.
.
.

FFFFFFFFFFFFFUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU!!!!

ugante, na kteri dan imamo let iz benetk?

:(((((

ps- ce slucajno kdo najde link do .torrent njenega terra koncerta iz 2009, se priporocam. prosim prosim prosim, jaz ne najdem. much obliged!