>ce so me pravilno informiral, potem je v siol tv paketu tudi kanal hbo, in na tem sedaj predvajajo drugo sezono serije “true blood”. presenetlo me je, da so nasi vedno vsega zmozni prevajalci tokrat naslov serije prevedli dobesedno (prava kri) in ne nekako po svoje, npr. dogodivscine v mocvirju. ja, takoj bi jim pripisala taksno “iznajdljivost”.
ker je v zadnjih parih letih, zahvaljujoc (ali mogoce ne) filmu “twilight”, popularnost vampirjem drasticno narasla, so se na ta coln spravili tudi producenti in scenaristi tv serij. bili bi nori, ce ne bi tudi oni zahtevali svoj kos financne torte. kako tocno so prisli do scenarija pilota ne vem, a edini stavek, ki mi gre po glavi pri opisu te nadaljevanke, je “izgleda kot da je nekdo vzel knjigo vseh izmisljenih kreatur znanstvenofantasticnih zgodb, jo na slepo odprl in dal posast na tisti strani v scenarij. teden kasneje, ko so rabili scenarij za novo epizodo, se je proces ponovil.”

s to serijo imam love-hate relationship. ne vem zakaj, ampak gledat sem jo zacela dokaj pozno. za to serijo sem prvic slisala po twitterju, ko so punce dol padale od navdusenja nad enim izmed glavnih igralcev. tega navdusenja sem vedla, da ne bom delila, me je pa zanimalo kaj tocno ima ta serija, da jih je tako prevzela.
prva sezona je bila kot medeni tedni (= spoznavanje karakterjev, njihovih zivljenskih zgodb, zapleti med njimi), drugo pa sem pogledala do konca samo iz kanjcka radovednosti, da vidim kaj VSE so se scenaristi se spomnal (= nekatere zgodbe so se vlekle velik predolgo, spet druge niso imele nobenega smisla za prvotno dogajanje, tretje so bile kratkomalo odvec). ce bom pogledala tretjo sezono, ce sploh pride ven? seveda. hocem videt kam mislijo peljat tole zgodbo, ker po mojem mnenju so se glavne stvari zakljucle v zadnjem finalu.

in kaj sploh JE zgodba serije?
naj bi se dogajalo v sedanjem casu, s to razliko, da so vampirji priznani kot neka socialna skupina in zivijo bolj kot ne v harmoniji z ljudmi. obstajajo ljudje, ki vampirjev ne marajo, to tudi pokazejo, ker pa se vampirji kao trudijo, da jim ne bi odvzeli tega “priznanja” se drzijo nazaj. no, vsaj velika vecina. potem obstajajo se ljudje, ki so nad vampirji popolnoma navduseni in fascinirani, ter jim pustijo, da se hranijo z njimi. kaj pa vem zakaj. naslov serije pa je ime nadomestka, ki je ponujen vampirjem v zameno za clovesko kri. recmo temu “ponaredek kokakole”, ki po trditvah vampirjev ni niti malo podobna originalni kokakoli.
lokacija je v nekem malem mestecu nekje na jugu amerike, ki dobi svojega prvega vampirja. eni ga ne marajo, drugi ga tolerirajo, glavna igralka, natakarca v izgleda edinem kaficu v mestu, pa se vanjga zatrapa. seveda, je bilo za pricakovat. in potem se zacnejo zdrahe, taksne in drugacne. opisala jih raje ne bom, ker sem ob vecini dobla tisti “WTF?!” izraz na obrazu (in to ne tisti “uuu, uau, daj da vidmo tole!”, ampak bolj oni “pa ne me j*bat, no. TOLE ti naj verjamem?!”). najbolje, da si zadevo ogledate sami.

najvecji plus serije: lafayette (temnopolti kuhar, gej z dolgim jezikom, ki se bo s preprodajo vampirjeve krvi “malo” zameril vampirjem) in zacetna spica (jace everett – bad things). razen “californication” in “the sopranos” mi se nobena pesem uporabljena v spici serije ni tako zelo pasala na slike v ozadju.

I don’t know who you think you are,
But before the night is through,
I wanna do bad things with you.

>i met a girl at the bar
i let her know who you are
i told her you are the love of my life

>se vedno se perfektno spomnim tistega dne tam na drugi strani sveta, ko je bila tole zadnja pesem, preden sem se vsedla v njen avto. tvoji smsi so mi zapolnali jutro, dopoldan, popoldan in zacetek vecera. ko sma bile tam nekje pod mostom, malo pred zadnjim ovinkom blizu njenega stanovanja, blizu tiste skoraj twilight zone, kjer midve nisma obstajale, so na radio dali to pesem. in medtem, ko mi je ona razlagala o svojem dnevu, planih za vecer, in medtem ko sem se jaz zelo nerodno pretvarjala, da jo poslusam, takrat sem imela v glavi samo tvoje ustnice. naslov posta je edini del pesmi, ki sem ga takrat, pa ceprav potiho, izgovorila. in ko je vidla moj pogled me je naglas poslala v 3pm.

danes te ni tukaj, a te se vedno cutim na jeziku.

>ce me vsaj malo poznate potem veste, da obozujem kavo, imam ponoci vedno mrzle noge, ne nosim kap in da je zame novo leto le samo se en dan v letu. ja, sem ga ze prezivela med drnjohanjem v postelji, in ne, ni mi bilo zal.
kljub temu pa, ker sem se vseeno kao normalna, obozujem darila. kdo tocno pa jih ne?!

zakaj vam to pravim? ker bi, ce imaste slucajno par ojrotof prevec, jst imela tole spodnjo kapo. (ja, kljub temu, da jih nekako ne nosim, tisina.)
grafika na kapi je domo-kun, karakter iz neke japonske 30s serije. sicer le-te ne poznam, mi je pa zato grafika fenomenalna.

>ja, vem, da sma glih rekle adijo tamle pri astri, ampak morem te se enkrat videt danes. cist si me namedla. po domace povedano, solit se pejt.
in ja, tud vem, da nimas pojma za tale blog, nisi ti za internet.
ampak tolko, da ves. peta ura danes popoldan noce pridet dost hitro.

>prav preseneca me, da sem se vedno ljubosumna zarad nje.

pa ne ono bolestno lubosumna, tega se iz mene nikol ni dal zvlect. ja, so bile dolocene interakcije mojih punc, ki se mi niso dopadle, in takrat sem sposobna dolocenih grdih pogledov, malo bolj tecnih vprasanj in parminutnega ignoriranja. to je pa nekako ze to. ce mi je punca povedala, da tam ni bilo nic, da je vse skupaj bilo le v moji glavi, potem nisem nadaljevala. ne bom rekla, da me je takoj nehalo motit, ker itaq da me ni, ampak sem se drzala nazaj in scasoma je sla zadeva mimo mene. velikokrat sem ze imela prepire o tem, ali mi je res do osebe, ce pa nikoli nisem ljubosumna. da se tako kao pokaze naklonjenost do osebe, da ona le tako ve, da mi nekaj pomeni.
tega koncepta nikoli nisem razumela. ce je tebi jasno, da mi nekaj pomenis, samo iz tega, ko sem jezna nate (ko pogledas ali se pogovarjas z drugo), potem je v najini zvezi (no, vsaj v mojem obnasanju do tebe) nekaj zelo narobe.

prav tako se mi sploh ne dopade, ce je punca s katero sem, pretirano lubosumna. ja vredu, pac pogledam, pa kaj pol?! ja, sla sem po njeno stevilko, in kaj?? to se ne pomeni, da se hocem pa kar dol dat z njo. okej, popravek. mogoce mi bo kaj tazga res slo po glavi, ampak to ne pomeni avtomatsko, da bom kaj naredila glede tega.
in, a ni to poanta zaupanja?! da clovek pride do skusnjav ampak je tolko predan v zvezo, da na te misli ne bo reagiral? in ja, tisti prekleti “hocem bit edina v tvoji glavi!” stavek je tako bedast. ce imas ti probleme s samozavestjo, je to tvoj problem, ne najin. jaz delam na najini zvezi, in ne na najini zvezi IN se na tvoji samozavesti. nekaj truda bos mogla tudi sama v to vlozit.

torej, ja. najveckrat mi uspe te stvari dokaj hitro pometit pod prag. tale zena pa..
karkoli sma imele, pa ceprav nikoli uradno, je ze zdavnaj konec. vsaj z njene strani, pri meni se je samo zmanjsala intenzivnost obcutkov do nje. kaj pa bom drugega, ce je ze tolko in tolko casa v zvezi, se ima s to zeno fenomenalno, in ne izgleda, da se bo kaj kmalu spremenilo (skupno zivljenje, prstani, itd)?!
sej ji privoscim. #ona je, takrat ko pac ni navelicana dolocenih zadev, srecna. in to se mi dopade. kljub temu, da je pac z drugo. ne pravim, da sem ves ta cas jaz bila samska, to ne. mogoce nisem v sexualni revoluciji, kakor B, ampak brez sexa in emocij pa tudi jaz ne morem. dejstvo, da so le-ta bila ves ta cas usmerjene v napacne osebe, je zanemarljive sorte. vsi nekoga izkoriscamo za nekaj, jaz sem te punce pac za moje lastne potrebe. nobeni nisem obljubljala vecne ljubezni, poroke, hise na obrobju mesta in macke. vse so od mene dobile le trenutek, pa ce je bil dolg eno noc, dva tedna ali 3 mesece.

kljub temu pa me se vedno malo stisne, kadar omeni, da sta bile kje skupaj, da gre k njej do sluzbe, da bo punca spet prespala pri njej, ali ko izgine za cel vikend, ker ga prezivlja s punco in raje ne moti idile z msgem meni za dobro jutro.
ampak saj se pocasi privajam. celo pripravljam se do tega, da se sama recem ime njene punce. do pred kratkim sem vedno rekla “tvoja punca”, “ona tvoja”. s tem sem se, izgleda, poskusala distancirat od situacije, se mogoce podzavestno pretvarjat, da pa zadeva ni tako resna, kakor izgleda.
ja. tle smo falil po celi crti.

kaj ves, mogoce pa bomo cez tri leta sle na kavo skupaj in bo vse “a okey”.

but dont you know i tried so hard
to love you in my way
its easy
let it go..

>Brez nje bit mi gre dober, presenetljivo dober celo, in tudi ne pomislim veliko nanjo. A vseeno bi lagala, ce bi rekla, da vcasih ne pogresam njenega nasmeha in njenih oci. Tista busna postaja me se vedno spominja na takrat, ko je prisla za mano. Tistih par minut je bila “moja”.

—–
Poslano z moje mobilne naprave