lisboa11

dan 0: italijani in smisel za cas sta dva pojma, ki sta si galaksije narazen.

ceprav sem stiri ure bul’la v tablo z napovedanimi odhodi, in ceprav se je z vsako nadaljno uro pojavljalo vedno vec opozoril o zamudah, sem bila mnenja, da moj let ne bo imel podobne usode.
velka napaka.
pravkar se je na tabli nad salterjem stevilka 10 napis s tagom nasega leta in casa odhoda spremenil v genericno reklamo za “self check-in in aeroporto”, in na semaforju letov se je pokazal nas novi “pricakovani” cas odhoda; pol ure kasneje.
imam obcutek, da se bo tale cas se malo prestavil.
pa tako sem se veselila se nekok spravit do prvega prostega sedeza, porint rugzak v onboard luggage compartnent, se zrint v sedez, pripet tisti tecni pas, ignorirat vse extremo glasne reklame za loterijo letalske druzbe, ter koncno odspat par kitic.
bollocks.
Standard