>ker se je blizalo finale se enega izmed mnogih nogometnih tekmovanj, in ker je le-to bilo prav v madridu, je bilo mozno po celem mestu cutiti utrip in napetost pred doticnim dnevom. po mestu so se ze zaceli zbirati zgodnji italijanski in nemski navijaci, po vseh parkih mesta (in teh je veliko) so bile organizirane manjse nogometne tekme lokalnih in regijskih nogometnih klubov, itd.
dokaj blizu doma je tudi parque del retiro, ki je imel na mapi na sredini narisano eno velko modro elipso. in to je lahko pomenlo samo eno. jezero! voda! noge namakat! ce nama to ni uspelo prejsni dan z zidovi ograjeno reko, pa ni sment, da nama ne bi z jezerom!
pri kriziscu postaje atocha do nabave poceni soncnih ocal, do museo nacional de antropologia, po paseo de la reina cristina do stopnic do calle del poeta esteban de villegas in mimo “a se ti tile bloki zdijo kot bloki za srednjo ali visjo klaso ljudi?” do enega izmed vzhodnih dostopov do parque del retiro.

ura je bila sele okoli poldneva a temperature ze dokaj visoke, zato sma se (seveda!) ustavle na osvezitvi. zame velko pivo, in za njo malo pivo s kokakolo. natakarjev izraz na obrazu je bil priceless, ko je skapiral, da je njen plan to skupaj zmesat. vseeno. ob placilu je imel tolko sladkih besed, da sem mu pustila celo napitnino. (kar iz principa nikoli ne delam.)

v parku se je dogajalo sto na uro. regionalno tekmovanje v nogometu za najmlajse in mladince, vse pospremljeno s komentatorji, puno folka na tribunah in vse predvajano na velikih zaslonih. profesionalno zastavljeno, ce se mene vprasa. malo bolj desno so bile predstavitve taksnih in drugacnih sportnih klubov mesta (na moje veselje sma ravno ujele predstavitev capoeire), tekmovanja v najvecjem stevilu zadetih golov (no, lukenj), malo naprej pa se velikanska gneca pred sotori interja in bayerna. namrec, iz sence so zbezali tudi par nogometasev teh dveh klubov, tako da je folk s svetlobno hitrostjo letel po avtografe.
vseeno pa je najvecja guzva bila pred podijem z z-gpsom-opremeljenim-in-stevilnim-spremstvom-varnostnikov originalnim champions league pokalom, s katerim so se lahko najvecji obozevalci nogometa tudi slikali. in kot prave “lej s cem sma se slikali midve, vidva pe ne, nje nje nje nje nje!” kolegice sma se za pol ure v vrsto postavile tudi midve, fotko zvecer dale na fejsbruh in tag-ale fuzbal fanatika, ki sta nama ziher potiho j*bala vse po spisku.

po ogledu taksnih in drugacnih vrtnic sma se ustavile se pri palacio de cristal, na stopnicah do malega jezercka obcudovali predrznost in pogum labodov, zelv in rib, ter se odpravile naprej do monumento a alfonso XIII in, glede na google maps, neobstojecega jezera. t
am sma se pridruzile maljardi drugih spancev in turistov, ki so si od dalec ogledali jezero polno colnickov. namakanje nog sma zaradi prevelike guzve skenslale, je pa zato zelo pasalo malo zalegnat na eni izmed redkih se prostih travnatih zaplak.

pred odhodom domov sma se sprehodile po calle serrano, “tisti” bogati ulici madrida, ki je tocno takrat bila v prenovi, in se ustavile v sluzbi najine gostiteljice.
vecer se je zakljucil s kuharsko uro delanja argentinskih tortilj, mocnimi gin toniki in 2 kg cesenj.