>ne vem, kaj nama je bilo vceraj, ampak dez popoldan naju je zabarikadiral v stanovanje. ce bi lahko kosilo spravile samo na en kroznik (bemti pa solata!) bi ga 100% pojedle v postelji.
in, ker je pac bila nedelja, sma poleg partije saha pogledale se par filmov. tri, ce smo natancni. izbor je bil tokrat na bolj domisljijski strani najinega okusa: od svetlikajocih se vampirjev, do angleskih volkodlakov, in za polnocni konec se grski bogovi in mitoloska bitja.

the twilight saga: eclipse
edini, meni vsecn vampir, je brad v interview with the vampire. tale novodobna varianta, ko se vampirji lahko mirne volje sprehajajo po soncu in kjer je edina posledica to, da se svetlikajo (kaj se je zgodilo s kricanjem in upepelitvijo?!), ta mi ne potegne prevec. in kljub temu, da se mi res dopade en komad od glavnega igralca (ja, tudi pevec je v prostem casu. kdo bi si mislu?), pa mi gre njegovo sledenje steven seagal igralske sole na jetra. dve uri filma pa samo en izraz? in se ta je totalno trpeci a la enrique iglesias v cisto vsakem svojem videu? sedi, pet.
od dolgcasa sicer nisem umrla, sem pa zato prebrala vse twite za tri dni nazaj.

the wolfman
igralska zasedba je obljubljala veliko vec, kot je film na koncu dostavil. anthony hopkins v vlogi oceta, benicio del toro kot nek znani gledaliski igralec, ki se po izginotju in umoru brata le vrne v rodno vas in poskusa ugotovit, kaj se je zgodilo. tri polne lune so sle v filmu hitro mimo, se hitreje kot je potreboval stoletni dvorec iz kamna, da zgori do tal.
aja, in ja, bo se drugi del. kot vsi drugi filmi o volkodlakih se tudi ta, kljub temu, da so vsi glavni akterji ze zdavnaj raztrgani na vsaj stiri dele, zakljuci z zavijanjem nekoga ali necesa v polno luno. (vec o zgodbi)

the clash of the titans
trailer za ta film smo vidli ze zelo dolgo nazaj, in smo se celo nekaj menli, da bi ga sli gledat v kino, ampak do tega nikoli ni prislo. na zalost, ker tale film pogledat na 15,4″ zaslonu je bolj svoh izkusnja. liam neeson in ralph fiennes filmu nista dodala veliko, se manj sam worthington. ce se mene vprasa so glavno vlogo v tem filmu imeli posebni efekti, in teh je bilo kar nekaj.
kar se pa zgodbe tice pa.. kaj pa vem. povedali nam niso nic novega, miti so miti z razlogom. vseeno pa cestitke, da jim je uspelo v uro in stirideset minut spravit maljardo mitoloskih bitij (djini, gromozanski skorpijoni, kraken, itd) in osebnosti (vsi glavni grski bogovi, meduza, andromeda, perzij, io, itd).

za naslednji filmski maraton se vrnemo k mojim koreninam; akcija, grozljivke in trilerji. tale domisljijski svet ni zame.